Zgodba govori o bančniku Andyju Dufresneju, ki je leta 1947 obsojen umora svoje žene in njenega ljubimca, zaradi česar se znajde v zaporu Shawshank State Prison, izmišljeni kaznilnici v Maineu. Kljub vsem težavam v krutem okolju zapora, ki ga vodi pokvarjeni nadzornik Samuel Norton, zaradi vztrajnosti ne obupa. Andy, ki vseskozi trdi, da je bil po krivem obsojen umora svoje žene, ohrani upanje s pomočjo svoje iznajdljivosti in sojetnika Ellisa Boyda Reddinga, z vzdevkom Red, s katerim postaneta prijatelja. Tako Andy ugotovi, da Red v zapor lahko pretihotapi tudi stvari, ki jih sicer ni moč dobiti in preko njega si priskrbi geološko kladivce, s katerim nato iz različnih kamnov izdeluje šahovske figure.

V nadaljevanju sage o kriminalni družini Corleone mladi Vito Corleone odrašča na Siciliji in v 1910-ih v New Yorku. V petdesetih letih prejšnjega stoletja poskuša Michael Corleone družinsko podjetje razširiti v Las Vegas, Hollywood in Kubo.

The true story of how businessman Oskar Schindler saved over a thousand Jewish lives from the Nazis while they worked as slaves in his factory during World War II.

Pripoved z nadnaravnimi elementi je postavljena v državno kaznilnico Cold Mountain, kjer na smrtno obsodbo čaka prijazni velikan John Coffey, ki je obdarjen s skrivnostno močjo. Ko glavni jetniški stražar, Paul Edgecomb, pobližje spozna Coffeyja, se začne na vse kriplje boriti proti njegovi usmrtitvi.

Jules Winnfield (Samuel L. Jackson) in Vincent Vega (John Travolta) sta gangsterska morilca po naročilu, ki naj bi po ukazu mafijskega šefa Marsellusa Wallaca (Ving Rhames) prevzela ukradeno aktovko. Poleg tega je Wallace naročil Vincentu, naj nekaj dni pozneje, ko bo sam zunaj mesta, odpelje njegovo ženo Mio (Uma Thurman) na večerjo in zabavo. Butch Coolidge (Bruce Willis) je ostareli boksar, ki ga je Wallace podkupil, da bi načrtno izgubil dvoboj. Honey Bunny ter Pumpkin (Amanda Plummer in Tim Roth) sta mlad zaljubljeni par nepomembnih nepridipravov, ki skupaj ropa v lokalih. Življenja vseh čudaških likov se prepletejo v divje zabavno, nelinearno kriminalno zgodbo o naključjih in pomenljivih podrobnostih.

Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.

Režiser temačnih miselnih izzivov Memento, Insomnia in Vitez teme se poglobi v najbolj srhljive dele človeškega uma, kamor s pomočjo futuristične tehnologije kuka pretkani Dom. Preko sanj vdira v misli drugih ljudi in krade dragocene podatke, zato postane najbolj iskan zločinec na planetu. Da bi zaživel normalno življenje, se odloči za zadnjo akcijo, kjer spominov ne namerava ukrasti, temveč želi namestiti nove in tako izvesti popoln zločin. Toda v nepredvidljivem svetu človeških misli ni pravil in omejitev, zato nepričakovani sovražnik nalogo spremeni v smrtonosno past, polno prevar in preobratov.

V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.

V spreminjajočem se svetu med obema vojnama pripoved spremlja prigode g. Gustava, znamenitega oskrbnika slavnega evropskega hotela Grand Budapest, in postreščka Zera, ki postane njegov zaupni prijatelj. V spreminjajočem se svetu med obema vojnama pripoved spremlja prigode g. Gustava, znamenitega oskrbnika slavnega evropskega hotela Grand Budapest, in postreščka Zera Mustafe, ki postane njegov zaupni prijatelj. Zgodba se suka okrog tatvine in iskanja neprecenljive renesančne slike, neusmiljenega boja za družinsko zapuščino, brezupnega pregona z motocikli, vlakov, sani in smuči ter najbolj prisrčne med vsemi ljubezenskimi zgodbami iz nekega pozabljenega časa.

Posebnost filma je, da je posnet v enem neprekinjenem posnetku, kar gledalcu da občutek, da se vedno nahaja v sredi vojnega območja, nad njim pa so navdušeni ne samo kritiki in poznavalci temveč tudi vsi gledalci zgodnjih posebnih projekcij po svetu. Leta 1917, ob vrhuncu Velike vojne, ko nobena stran ne popušča in je lahko vsak preboj skozi bojno linijo usoden za zmago ali poraz enega najbolj krvavih konfliktov 20. stoletja. Dva Britanska vojaka, Schofield in Blake dobita na pogled nemogočo nalogo. V bitki s časom morata prečkati sovražni teritorij in prenesti sporočilo, ki bo ustavilo napad, ki bi pomenil smrt 1600 vojakov, med njimi tudi brata vojaka Blakea. Prvo kar opazimo je, kako mlada sta vojaka, komaj iz fantovskih let. To sicer velja za večino vojnih filmov, a v 1. svetovni vojni je bilo še bolj izrazito. Življenja mladih fantov niso veliko štela in na sto tisoče jih je končalo pod rafali strojnic in topovskimi granatami krvavih front.

Michael (Robert De Niro), Steven (John Savage) in Nick (Christopher Walken) so prijatelji iz majhnega industrijskega mesta Clairton iz Pennsylvanije. Kot sošolci so skupni prosti čas preživljali v lokalih in na lovih na jelene. Kmalu pa se jim mirno življenje spremeni ko dobijo poziv na nabor za vojno v Vietnamu...

Dva lovca na glave, Mož brez imena in polkovnik Douglas Mortimer, sta sprva ločeno, kasneje pa skupaj na sledi enemu najbolj iskanih ubežnikov Divjega zahoda - zloglasnemu El Indiu. El Indio je neusmiljen in inteligenten človek z dolgo krvavo sledjo številnih umorov, vključno z umorom Mortimerjeve sestre. Da bi se mu približali, lovci skujejo načrt, po katerem naj bi se Monko pridružil tolpi, kar mu tudi uspe, ko enega izmed njenih članov reši iz zapora. Po bančnem ropu se El Indio in druščina skrijejo v oddaljenem obmejnem mestu, kjer se Moškemu brez imena pridruži Mortimer, ki se želi maščevati.

Eden izmed bolj znanih obskurnih ter nenavadnih filmov je gotovo Blade Runner. Mojstrovina Ridleyja Scotta je kategorija zase – znanstvenofantastični noir film, kjer je Los Angeles antiutopično ozadje teme ter mračnosti.

Izvrstni kimič s črnohumornim nadihom je režiral Joel Coen po scenariju, ki ga je napisal z bratom Ethanom. Na Festivalu v Cannesu je dobil nagrado za najboljšega režiserja. Frances McDormand je bila nagrajena z oskarjem za najboljšo igralko, Joel in Ethan pa z oskarjem za najboljši scenarij. Fargo je po mnenju mnogih kritikov verjetno najboljši film v karieri bratov Coen. Prodajalec rabljenih avtomobilov Jerry Lundegaard zaide v hude dolgove, zato se odloči organizirati ugrabitev svoje žene, da bi od njenega bogatega očeta Wadea Gustafsona dobil visoko odkupnino. Jerry živi v Minneapolisu v zvezni državi Minnesoti, za ugrabitev pa najame dva neumna in okrutna kriminalca, ki živita v mestu Fargo v Severni Dakoti. Eden od njiju, Carl Showalter, ves čas govori, drugi, neumnejši in nevarnejši Gaear Grimsurd, pa ves čas molči. Jerry se z njima dogovori, da si bodo razdelili denar od odkupnine. Dvojec zelo nespretno izvede ugrabitev...

In honor of his birthday, San Francisco banker Nicholas Van Orton, a financial genius and a cold-hearted loner, receives an unusual present from his younger brother, Conrad: a gift certificate to play a unique kind of game. In nary a nanosecond, Nicholas finds himself consumed by a dangerous set of ever-changing rules, unable to distinguish where the charade ends and reality begins.

V filmu, posnetem po resničnih dogodkih, sledimo ustvarjalcu stripov Robertu (Gyllenhaal), ki v svojem delu za časopis ne vidi pravega izziva. Sprememba nastopi, ko se v mestu pojavi skrivnostni morilec, ki pri vsaki žrtvi pusti nenavadno sporočilo, ki ga nihče ne more razvozlati. Toda Robert je že od nekdaj reševal podobne uganke, zato razreši šifro in kmalu postane povsem obseden s primerom, nad čemer policija ni navdušena, še manj pa njegova partnerica. Robertu postane jasno, da ne gre zgolj za zabavno igro, ko Zodiak, kot se morilec poimenuje, z njim vzpostavi neposreden stik.

In the midst of trying to legitimize his business dealings in 1979 New York and Italy, aging mafia don, Michael Corleone seeks forgiveness for his sins while taking a young protege under his wing.

Ustvarjalca oskarjevske akcijske drame Ni prostora za starce sta pripravila predelavo kultnega vesterna, v katerem sledimo odločni 14-letni Mattie. Da bi izsledila očetovega morilca Toma, mladenka najame trdoživega šerifa Cogburna, pravo legendo divjega zahoda. Pridruži se jima tudi zvezni šerif La Beouf, zaradi Cogburnove čemernosti in težav z alkoholom pa se na poti soočajo s številnimi težavami in preizkušnjami. Toda v številnih obračunih s kriminalci dokončno spoznajo pomen pravega poguma.

A poetic and powerful story of a father forced to choose between love and duty.

From T.C. Christensen, director of the sensational pioneer film, 17 Miracles, comes the heroic true story of a simple man who was called to do the work of angels. Ephraim’s Rescue relates the story of Ephraim Hanks: a rescuer of the Martin Handcart company. Follow Ephraim as his adventures lead him to join the LDS Church and ultimately to one of the most heroic rescues in American history. With a unique desire to help and strengthen others, Ephraim learns that each choice we make can prepare us for what lies ahead. He discovers, through it all, that decisions determine destiny.