Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.

Režiser temačnih miselnih izzivov Memento, Insomnia in Vitez teme se poglobi v najbolj srhljive dele človeškega uma, kamor s pomočjo futuristične tehnologije kuka pretkani Dom. Preko sanj vdira v misli drugih ljudi in krade dragocene podatke, zato postane najbolj iskan zločinec na planetu. Da bi zaživel normalno življenje, se odloči za zadnjo akcijo, kjer spominov ne namerava ukrasti, temveč želi namestiti nove in tako izvesti popoln zločin. Toda v nepredvidljivem svetu človeških misli ni pravil in omejitev, zato nepričakovani sovražnik nalogo spremeni v smrtonosno past, polno prevar in preobratov.

Koreja v tridesetih letih minulega stoletja, obdobje japonske okupacije. Japonska dedinja Hideko živi odmaknjeno v velikem podeželskem poslopju s svojim dominantnim stricem. Za hišno pomočnico s stricem najameta novo dekle Sookee, ki pa ima skrivnost. V resnici gre za žeparko v službi sleparja, ki se pretvarja, da je japonski grof. Ta poskuša lady zapeljati v poroko, nato pa jo oropati in zapreti v norišnico.

In Hong Kong of 1962, Mrs. Chan and Mr. Chow, a journalist, move into neighbouring apartments on the same day. Their encounters are formal and polite—until a discovery about their respective spouses creates an intimate bond between them.

Zgodba spremlja ameriškega znanstvenika J. Roberta Oppenheimerja in njegovo vlogo pri razvoju atomske bombe. Znanstvenika Oppenheimerja je upodobil Cillian Murphy, njegovo ženo Katherine »Kitty« Oppenheimer, ki je biologinja in botaničarka, pa igralka Emily Blunt. Oskarjevec Matt Damon je upodobil generala Leslieja Grovesa ml., direktorja projekta Manhattan, igralec Robert Downey Jr. pa je ustanovni komisar ameriške komisije za jedrsko energijo Lewis Strauss.

V spreminjajočem se svetu med obema vojnama pripoved spremlja prigode g. Gustava, znamenitega oskrbnika slavnega evropskega hotela Grand Budapest, in postreščka Zera, ki postane njegov zaupni prijatelj. V spreminjajočem se svetu med obema vojnama pripoved spremlja prigode g. Gustava, znamenitega oskrbnika slavnega evropskega hotela Grand Budapest, in postreščka Zera Mustafe, ki postane njegov zaupni prijatelj. Zgodba se suka okrog tatvine in iskanja neprecenljive renesančne slike, neusmiljenega boja za družinsko zapuščino, brezupnega pregona z motocikli, vlakov, sani in smuči ter najbolj prisrčne med vsemi ljubezenskimi zgodbami iz nekega pozabljenega časa.

Eden izmed bolj znanih obskurnih ter nenavadnih filmov je gotovo Blade Runner. Mojstrovina Ridleyja Scotta je kategorija zase – znanstvenofantastični noir film, kjer je Los Angeles antiutopično ozadje teme ter mračnosti.

Film se dogaja leta 1907, v kostumskih časih, v premožni, aristoktratski uppsalski družini, okej, bolj dinastiji, Fanny (Pernilla Alwin) in Alexander (Bertil Guve) pa sta 10-letni brat in 8-letna sestra, ki se kopljeta v relativno liberalni, četudi afektirani idili razširjene, epske družine, dokler njunega očeta (Allan Edwall), gledališkega impresarija in igralca, ne pokoplje infarkt in dokler se njuna mati (Ewa Froling), gledališka zvezdnica, ne poroči s strogim, puritanskim, sadističnim pastorjem (Jan Malmsjö), ki prebudi strahove in duhove, sram in molk, krike in šepetanja, hudičeva očesa in deviške vrelce, kačja jajca in divje jagode, sedme pečate in prizore iz zakonskega življenja. Pastor je mizantropska pošast, ki bi oba otroka najraje izstradal in ki ustvari srhljivo, tesnobno, senzualno, ekscesno, introspektivno, pravljično klimo, v kateri bi v Bergmana zrasel vsak otrok, celo Bog – z blazno tremo.

Režiser Ang Lee nam v filmu Gora Brokeback prikaže pravo moč in vzdržljivost ljubezni, ki je ne morejo uničiti stereotipi, geografska oddaljenost ali zob časa. Ennis in Jack se spoznata leta 1963, ko odideta na goro Brokeback past ovce. Njuno prijateljstvo se počasi spremeni v globoko ljubezen, toda ko se vrneta v civilizacijo, se morata soočiti z ljudmi, ki ne odobravajo take ljubezni. Da bi razmerje skrila, se Ennis poroči z dolgoletno prijateljico Almo, Jack pa si ustvari družino z ambiciozno Lureen. Toda ljubezen med Ennisom in Jackom se z leti le še krepi, vsako srečanje pa jima postavlja težka vprašanja o zvestobi, obvezi in zaupanju.

Zdi se, da je Hirayama povsem zadovoljen s svojim preprostim življenjem čistilca stranišč v Tokiu. Zunaj svojega zelo strukturiranega vsakdana uživa v svoji strasti do glasbe in knjig. Obožuje drevesa in jih fotografira. Vrsta nepričakovanih srečanj postopoma razkrije več o njegovi preteklosti.

When a zombie virus pushes Korea into a state of emergency, those trapped on an express train to Busan must fight for their own survival.

Nadčasna zgodba o bratski ljubezni in tekmovalnosti, o neuslišani ljubezni in usodah revnih ljudi, ki kljub neenakosti v družbi nikoli ne obupajo. Jamal Malik, osemnajstletni osiroteli fant iz revnega dela Mumbaja se v Indiji udeleži kviza Lepo je biti milijonar. Od 20-ih milijonov rupij ga loči samo še eno vprašanje. Ker nihče ne verjame, da zna odgovoriti na vsa vprašanja, ga aretirajo zaradi suma goljufije. Jamal policiji pove neverjetno zgodbo o svojem življenju na ulici in o dekletu, ki ga je ljubil in izgubil. Toda kako je fant, ki ga denar ne zanima, sploh prišel na kviz? In kako je lahko vedel vse odgovore?

Scenarist in režiser Guy Ritchie nam v začetku leta 2020 prinaša prefinjeno in sofisticirano akcijsko komedijo Gospodje, ki sledi ameriškemu izseljencu Mickeyu Pearsonu (Matthew McConaughey), ki je v Londonu ustvaril visoko donosen imperij marihuane. Ko se po okolici razširi beseda, da Mickey želi za vedno izplačati celoten posel, mnogi hitro sprožijo spletke, sheme, podkupovanja in izisljevanja v upanju, da bi del posla ukradli izpod njegovih rok. Ta skoraj legendarna ekipa vsebuje imena, kot so Charlie Hunnam, Colin Farrell, Hugh Grant, Henry Golding, Michelle Dockery, Jeremy Strong in Eddie Marsan.

When the seaside community of Amity finds itself under attack by a dangerous great white shark, the town's chief of police, a young marine biologist, and a grizzled hunter embark on a desperate quest to destroy the beast before it strikes again.

Režiser znan po odbitih zapletih, še bolj odbitih likih in nadrealnih situacijah se je ponovno znašel na setu z enim od najpopularnejših akcijskih zvezd Jasonom Stathamom Zgodba sledi skrivnostnemu hudobnemu varnostniku H, ki dela za podjetje za prevoz denarja v Los Angelesu in je odgovoren za prevoz milijonov dolarjev po mestu Med ropom vozil, za katere so bili zadolženi, so njegovi kolegi presenečeni nad natančnostjo in spretnostmi, ki jih pokaže H in se sprašujejo, kdo v resnici je in od kod prihaja Kot vedno v Ritchiejevih dovršenih akcijah, ima tudi ta film zvite detajle in epske dialoge, o katerih se bo skozi leta govorilo.

Začetek 18. stoletja. Anglija je v vojni s Francijo, kljub temu pa sta lov na race in uživanje ananasa v polnem razcvetu. Slabotna kraljica Ana zaseda angleški prestol, vendar mora njena tesna prijateljica lady Sarah vse pogosteje prevzemati vladavino. Kmalu na dvor prispe Abigail, nova služkinja, ki se hitro prikupi Sarah, zato jo ta sprejme za svojo. Abigail v tem uvidi priložnost, da si ponovno povrne sloves svojih aristokratskih korenin. Ko Sarah vedno več časa posveča vojni s Francijo, Abigail zasede njen prostor ob vse šibkejši kraljici. Obeta si, da bo to prijateljstvo izpolnilo vse njene ambicije. Zdaj ji nobena ženska, noben moški, nobena politika in noben zajec ne bo več stal na poti.

A group of five young friends face a nightmare of torment at the hands of a depraved Texas clan.

In Manhattan's Central Park, a film crew directed by William Greaves is shooting a screen test with various pairs of actors. It's a confrontation between a couple: he demands to know what's wrong, she challenges his sexual orientation. Cameras shoot the exchange, and another camera records Greaves and his crew. Sometimes we watch the crew discussing this scene, its language, and the process of making a movie. Is there such a thing as natural language? Are all things related to sex? The camera records distractions - a woman rides horseback past them; a garrulous homeless vet who sleeps in the park chats them up. What's the nature of making a movie?

A couple fights to hold their relationship together as a memory loss virus spreads and threatens to erase the history of their love and courtship.