Resnična zgodba, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Paula Linsa, opisuje porast organiziranega kriminala v revnem predmestju Ria de Jaineira, Cidade de Deus, med koncem 60. ter začetkom 80. let. Spremlja življenjsko zgodbo dveh glavnih junakov, ki izbereta različni poti – eden podleže okoliščinam ter postane preprodajalec drog, drugi pa se upre kriminalu in doživi uspeh kot poklicni fotograf.

V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.

Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.

Lovec na zaklade, znani Brock Lovett in njegova ekipa leta 1996 med iskanjem ogrlice imenovane “Srce oceana” (angleško The Heart of the Ocean) najdejo sef na potopljeni ladji RMS Titanic. A v sefu ne najdejo diamanta, temveč čudovito risbo gole ženske, ki nosi Srce oceana na dan, ko se je Titanik potopil. Risba vzbudi zanimanje starejše Rose DeWitt Bukater. Po tem ko vidi risbo, na dan prikliče spomine sedemnajstletne sebe, ki se je vkrcala na Titanik. Ko vidi posnetke potopljene ladje, začne pripovedovati zgodbo. Glavna zgodba filma je postavljena v leto 1912, ko Titanik odpljuje na svojo prvo in zadnjo vožnjo.

V času Velike depresije se Tom Joad vrača iz zapora k svoji družini v Oklahomi, a pričakajo ga gole stene zapuščene hiše. Njegovi domači so kot mnogi ostali kmetje izgubili lastništvo nad zemljo in ko jih Tom najde, se pripravljajo na selitev v Kalifornijo, od koder prihajajo spodbudne novice o blaginji in delu na plantažah in vinogradih. Tom se jim pridruži na poti, a kmalu postane jasno, da Joadovi še zdaleč niso edini, ki si obetajo boljše življenje na zahodu. Ena najslavnejših filmskih adaptacij Steinbeckovega dela, ki odlično povzame vzdušje časa, množičnih selitev in obupa, ki spodbudi upor preziranih.

"Velika riba" pripoveduje zgodbo med umirajočim očetom Edwardom Bloomom (Albert Finney) in sinom Willom (Ewan McGregor), ki se trudi izvedeti več o svojem očetu, zbere različne zgodbe, ki jih je pripovedoval. Tako Will poustvari svoje življenje v nizu legend in mitov, navdihnjenih z nekaj dejstvi, ki jih pozna. Toda iz želje svoje matere Sandy, da bi očeta ponovno združil s sinom, začne razumeti očetov razplet. V njegovih zgodbah so potovanja po svetu in blodnje, ki vključujejo velikane, tornada in čarovnice.

Z zahtevnimi in atraktivnimi akcijskimi scenami, ki bodo v veselje vsem ljubiteljem akcije in mečevanja, z obetavnim scenarijem, z izdelanimi liki in dramatičnostjo, ter nenazadnje s Tomom Cruisem v glavni vlogi, je Poslednji samuraj prav gotovo prava poslastica za ljubitelje filmskih spektaklov!

Leto 33 naše dobe. V rimski provinci Judeji skrivnostni mizar, imenovan Jezus iz Nazareta, začne naznanjati prihod "božjega kraljestva" in se obkroža s skupino ponižnih ribičev: apostolov. Židovi so že stoletja čakali na prihod Mesije - providnostne osebnosti, ki bi osvobodila svojo sveto domovino in vzpostavila nov red, ki temelji na pravičnosti. Jezusovi nauki pritegnejo veliko množico privržencev, ki ga prepoznajo kot Mesijo. Prepričan nad situacijo, Sanhedrin s pomočjo Juda Iscariota, enega od dvanajstih apostolov, aretira Jezusa. Kristus je obtožen izdaje proti Rimu izročen Ponciju Pilatu, ki ga v izogib neredu obsoja na smrt na križu kot običajnega zločinca.

Harry Caul (Gene Hackman) je zvočni izvedenec; najamejo ga zato, da sledi nekaterim posameznikom ter snema njihove pogovore med množico na trgu Union v San Franciscu. Harry se dobro zaveda, kako tehnologija vdira v življenja ljudi, zato se drži zase in strogo ločuje posel od zasebnega življenja. Celo svojemu dekletu Amy ne zaupa, kaj počne in kje živi. Njegova služba ga začne mučiti, ko nekoč posname pogovor, ki razkriva namige morebitne zarote skrivnostnega korporacijskega "direktorja", ki ga je očitno najel, da bi umoril neki par. Potem ko ga zapelje najeta spremljevalka in mu ukrade magnetofonske trakove, je paranoični Harry še bolj prepričan, da se bo umor zares zgodil. Zdaj svojega početja ne more več upravičevati z ugovorom vesti. Napeta drama slavnega režiserja Francisa Forda Coppole je bila tistega leta nominirana za oskarja za najboljši film.

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.