Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.

O heroinu z ljubeznijo. "Izberite življenje. Izberite službo. Izberite kariero. Izberite družino. Izberite prekleto velik televizor. Izberite pralne stroje, avtomobile, CD predvajalnike in električne odpirače za konzerve. Izberite dobro zdravje, nizko raven holesterola in zobozdravstveno zavarovanje ... A zakaj bi jaz naredil kaj takega? Izbral sem, da ne izberem življenja. Izbral sem nekaj drugega. In zakaj? Brez razloga. Le kdo potrebuje razlog, če ima heroin?" Mark Renton (Ewan McGregor) je junak kultnega romana Irvina Welsha in po njem posnetega filma; zasvojenec z mamili po lastni izbiri, ki se skupaj s svojimi "prijatelji" Spudom, Sick Boyem, Tommyjem in sociopatom Begbiejem vdaja heroinski omami. Njihov upor zoper vrednote "normalne" družbe je čudaški in samouničevalen, a v njem blaženo uživajo – ne vedoč, da se bliža neizogibnemu koncu. Renton se slednjič odloči opustiti heroinsko zasvojenost, toda ali mu lahko "normalno" življenje ponudi enak odmerek vznemirljivosti?

Sara živi sama v svojem stanovanju na Coney Islandu; bivanje pred televizijskim zaslonom je vsakodnevna stalnica, še posebej med njeno priljubljeno oddajo, nekakšnim križancem med talk-showom in kvizom. Njen sin Harry jo občasno obišče, predvsem pa premišljuje o tem, kako najlažje priti do denarja. Odgovor je na dlani: s preprodajo drog. Nekega dne Sara po pošti prejme sporočilo, da je izbrana za gostovanje v oddaji, toda njena rdeča obleka, edina spodobna cunja v omari, je občutno preozka. Potrebno bo hujšanje, in če ne gre po naravni poti, bo šlo s pomočjo kemije ...

Mlada in upanja polna Betty Elms se vseli v tetino hišo v Los Angelesu, kjer namerava uspeti kot igralka. Betty ohranja optimizem kljub spoznavanju krutega obraza Hollywooda in šovbiznisa. Življenje se ji spremeni, ko v hiši najde neustavljivo privlačno Rito, ki trpi za amnezijo zaradi avtomobilske nesreče. Skupaj se podata na detektivsko misijo, katere cilj je izvedeti resnico o Ritini identiteti.

Donnie Darko (Jake Gyllenhaal) je problematični najstnik, ki ima veliko težav sam s sabo, z družino in s šolo. Trpi za paranoidno shizofrenijo in ko (za nekaj časa) preneha jesti tablete, se mu prikaže ogromen zajec, ki mu napove konec sveta v roku 28 dni.

Peg Beggs se iz primestja vseli v stari grad visoko v gorah. Tam spozna samotarskega Edwarda, umetno ustvarjenega človeka, ki ima namesto rok škarje.

V sanjskem trilerju ljubosumni glasbenik umori ženo. Pa res? Nič ni, kakor je videti – v gnusni sestavljanki spreminjajočih se osebnosti, čudnih strasti in strašljive napetosti kultnega režiserja Davida Lyncha. Fred je avantgardni džezovski saksofonist, ki razkošno in moderno prazno hišo deli z ženo Renee. Fred sumi, da mu je nezvesta, a ima večje skrbi od tega, ko se pred njegovimi vrati pojavi niz videokaset s posnetki, ki dokazujejo, kako nekdo opazuje njegov dom od znotraj in od zunaj. Potem ko najdejo umorjeno Renee, se Fred znajde za rešetkami – a nekega dne ga ni več v celici. Kaže, da se je telesno spremenil v Peta Draytona, mladega avtomehanika, ki se je nespametno zapletel z ženo mafijskega šefa Dicka Laurenta; bohotno blondinko po imenu Alice, ki je videti natanko tako kot Renee.

Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.

Sredi 19. stoletja se nema Škotinja Ada s hčerko Floro in klavirjem izkrca z ladje na novozelandski obali, da bi se omožila s Stewartom, ki si je soprogo ogledal na daljavo in jo naročil kot kakšno poštno pošiljko. Ko prvič v živo vidi Ado, je zadovoljen z novo pridobitvijo, a ko vidi klavir, naroči, naj se ga posadka znebi, saj mu predstavlja preveliko breme. Klavir, ki je za nemo Ado glavno sredstvo izražanja, pristane pri sosedu Bainesu. Medtem ko Ada obiskuje Bainesa in mu nudi klavirske lekcije, se sosed in nema pianistka predata strastni aferi. Ko njen soprog izve za afero, postane nasilen.