Epska zgodba in družinska drama spremlja ljudi, ki so iskali srečo in bogastvo v času naftne mrzlice v Kaliforniji na prelomu 20. stoletja. Kronološko niza osebne dogodke iz življenja Daniela Plainviewa. Pred gledalčevimi očmi se odvija Danielova prepričljiva in srhljiva preobrazba iz revnega garaškega iskalca srebra, ki sam skrbi za sina, v samoniklega naftnega mogotca, zaslepljenega od črnega zlata – v tolikšni meri, da v njem nihče, ki mu je blizu, kmalu ne prepozna več niti za trohico človeškega. Med tistimi, ki so hodili z njim ali mu stopili na pot, sta najtežje breme njegove razčlovečenosti nosila njegov gluhonemi sin G. W. ter mladi pridigar Eli Sunday. Slednji predstavlja drugo vrsto obsedenosti in poblaznelosti, ki danes razkraja svet še bolj kot kdajkoli – obsedenost od institucionalizirane vere in resničnega pohlepa, ki ga sprenevedavo prikriva. Ko taka človeka trčita v navzkrižju interesov ter nasprotju ideologij, bo poleg nafte tekla tudi kri.

New York, 1863. Spodnji Manhattan je mesto nezakonitosti, brezmejne politične korupcije in velikih nemirov. Zaradi državljanske vojne je država razcepljena in na pragu kaosa. Tudi prebivalcem razvpitega predela Manhattna "Five Points" je vojna vse bliže. Amsterdam Vallon, mladi irsko-ameriški priseljenec se vrne v Five Points po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati Williamu Cuttingu, oz. Billu Klavcu, mogočni vodji antiimigrantske bande, ki je ubil njegovega očeta. Amsterdam ve, da je prvi korak do uresničitve njegove naloge prebiti se v Billov krog. Toda s svojo neizmerno samostojnostjo in lepoto ga privlači tudi skrivnostna tatica Jenny Everdeane. In prav njena skrivna preteklost nepričakovano zaplete Amsterdamov načrt. Njegova pot postane bitka tako za njegovo osebno preživetje kot za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, ko je Amerika priča najhujšim mestnim nemirom v vsej zgodovini.

Film prikazuje vzpon na prestol in zgodnja leta vladavine kraljice Elizabete I. Osredotoča se na nenehne poskuse njenih svetovalcev, da ji najdejo moža, sovraštvo katolikov do nje in ljubezenskega razmerja z lordom Robertom Dudleyjem. To je Anglija leta 1554, toda maska tradicionalnega angleškega samoobvladovanja in ponosa je padla. V državi vlada nemir. Ker se boji svoje tekmice za prestol, kraljica Marija I. zapre svojo polsestro princeso Elizabeto Tudor (hčerko kralja Henrika VII. in Anne Boleyn) v londonski Tower. Toda leta 1558, ko "Krvava Marija" umre, na prestol sede prav Elizabeta, ki jo pri petindvajsetih okronajo za kraljico Anglije. Že samo da bi preživela, kaj šele vladala, mora spregledati številne prevare: dvor je prežet s spletkami, vojaški strategi tvegajo življenja mladih angleških mož, verski voditelji doma in v tujini ne verjamejo vanjo in moški, ki ga ljubi, morda ni vreden njenega zaupanja.

Bathsheba Everdine, namerna, spogledljiva mlada ženska, nepričakovano podeduje veliko kmetijo in se zaplete s tremi zelo različnimi moškimi.