Zgodba govori o bančniku Andyju Dufresneju, ki je leta 1947 obsojen umora svoje žene in njenega ljubimca, zaradi česar se znajde v zaporu Shawshank State Prison, izmišljeni kaznilnici v Maineu. Kljub vsem težavam v krutem okolju zapora, ki ga vodi pokvarjeni nadzornik Samuel Norton, zaradi vztrajnosti ne obupa. Andy, ki vseskozi trdi, da je bil po krivem obsojen umora svoje žene, ohrani upanje s pomočjo svoje iznajdljivosti in sojetnika Ellisa Boyda Reddinga, z vzdevkom Red, s katerim postaneta prijatelja. Tako Andy ugotovi, da Red v zapor lahko pretihotapi tudi stvari, ki jih sicer ni moč dobiti in preko njega si priskrbi geološko kladivce, s katerim nato iz različnih kamnov izdeluje šahovske figure.

Izvrstni kimič s črnohumornim nadihom je režiral Joel Coen po scenariju, ki ga je napisal z bratom Ethanom. Na Festivalu v Cannesu je dobil nagrado za najboljšega režiserja. Frances McDormand je bila nagrajena z oskarjem za najboljšo igralko, Joel in Ethan pa z oskarjem za najboljši scenarij. Fargo je po mnenju mnogih kritikov verjetno najboljši film v karieri bratov Coen. Prodajalec rabljenih avtomobilov Jerry Lundegaard zaide v hude dolgove, zato se odloči organizirati ugrabitev svoje žene, da bi od njenega bogatega očeta Wadea Gustafsona dobil visoko odkupnino. Jerry živi v Minneapolisu v zvezni državi Minnesoti, za ugrabitev pa najame dva neumna in okrutna kriminalca, ki živita v mestu Fargo v Severni Dakoti. Eden od njiju, Carl Showalter, ves čas govori, drugi, neumnejši in nevarnejši Gaear Grimsurd, pa ves čas molči. Jerry se z njima dogovori, da si bodo razdelili denar od odkupnine. Dvojec zelo nespretno izvede ugrabitev...

Rupert Pupkin je navzven dobrosrčen mladenič, ki ga mučijo grandiozne blodnje. Prepričan je v svoje izjemne komedijantske sposobnosti, le da ga svet še ni odkril. V svoji kletni sobici vodi zasebni pogovorni šov z Lizo Minelli iz kartona in fantazira, da ga njegov idol, zvezdnik pogovornih šovov Jerry Langford, opeva in snubi kot svojo zamenjavo v oddaji. Vprašanje je, ali je Pupkin bolan ali zgolj izkazuje tisto izjemno voljo in samozavest, ki sta potrebni za uspeh. Pupkin poskuša na vsak način pritegniti Langfordovo pozornost v prepričanju, da ga bo slednji popeljal v svet slavnih. Doživi izjemno razočaranje, ko ga Langford obravnava kot smet. S pomočjo motene prijateljice televizijskega zvezdnika ugrabi. Tedaj se situacija, ki je bila še malo prej smešna, prevesi v groteskno predstavo družbene razslojenosti.

Film Christopherja Nolana raziskuje začetke legende o Batmanu, ki se kasneje v mestu Gotham bori proti silam zla. Po smrti svojih staršev se razočarani Bruce Wayne (CHRISTIAN BALE) poda v svet, kjer išče načine, kako bi se boril proti krivicam in nagnal strah v kosti tistim, ki prežijo na nemočne. Naposled se vrne v Gotham in razkrije svoj drugi jaz: Batmana, zamaskiranega križarja, ki se s svojo močjo, razumom in vrsto modernih naprav bori proti zloveščim silam, ki ogrožajo mesto.

V tej viharni noči udari strela v grad in ga razkolje od vrha do tal in naredi ognjeno brezno. Takšen je začetek Ronjinega življenja med dvanajstimi razbojniki v očetovi tolpi. Ronja je edini otrok v očetovem gradu in je tudi njegova ljubljenka. Starši ji dajejo veliko svobode. Začne odkrivati lepote gozdov, ki obkrožajo grad, reke, slapove, živali in skrivnostne zlobne škrate in gozdnice. Sovražna razbojniška tolpa s poglavarjem Borkom se vseli v severni del razklanega mattisovega gradu. Ta ima sina Birka, ki je Ronjin vrstnik. Kljub sovraštvu med tolpama se Ronja in Birk spoprijateljita. Ko Ronjin oče Mattis izve za njuno prijateljstvo, noče več slišati za svojo hči. Ronja in Birk se zato odselita v Medvedjo jamo. Tam preživita čudovito poletje, polno drobnih pustolovščin. Nekega jesenskega dne, ko se je že ohladilo, Ronja pri izviru sreča svojega skrušenega in nesrečnega očeta, ki se je zdaj pripravljen se je sprijazniti z njenim prijateljstvom z Birkom. ...