Eden najpopularnejših filmov 20. stoletja se je prvič začel prikazovati v kinematografih 15. decembra 1939. Lahko mu rečemo kar večna klasika in velja za najdonosnejši film vseh časov.

Očarljiva Grace se na begu pred skupino gangsterjev zateče v Dogville, samotno naselje sredi Skalnega gorovja. Na pobudo mladega Toma , samozvanega predstavnika malega mesta, ji prebivalci Dogvilla ponudijo zatočišče, Grace pa se zaveže, da bo v zameno delala zanje. A ko se prične policijska preiskava, mala skupnost zahteva ugodnejši dogovor v zameno za tvegano skrivanje nesrečne Grace, ki se sooči s krutim dejstvom, da je dobrota tega mesteca zelo relativna. Toda Grace v sebi nosi skrivnost in to zelo nevarno. Prebivalcem Dogvilla bo morda še celo žal, da so si drznili pokazati zobe. Film je prvi iz nove trilogije Larsa von Trierja na temo Združenih držav Amerike. V primerjavi s prejšnjo serijo, posneto po "zapovedih" gibanja Dogma 95, je Dogville korak naprej v smislu eksperimentiranja, saj se celotno dogajanje odvija na črnem odru s kulisami in na tleh označenimi elementi.

Sredi 19. stoletja se nema Škotinja Ada s hčerko Floro in klavirjem izkrca z ladje na novozelandski obali, da bi se omožila s Stewartom, ki si je soprogo ogledal na daljavo in jo naročil kot kakšno poštno pošiljko. Ko prvič v živo vidi Ado, je zadovoljen z novo pridobitvijo, a ko vidi klavir, naroči, naj se ga posadka znebi, saj mu predstavlja preveliko breme. Klavir, ki je za nemo Ado glavno sredstvo izražanja, pristane pri sosedu Bainesu. Medtem ko Ada obiskuje Bainesa in mu nudi klavirske lekcije, se sosed in nema pianistka predata strastni aferi. Ko njen soprog izve za afero, postane nasilen.

Kaznjenec na pogojnem izpustu se skupaj z izvoljenko poda na beg pred njeno obsedeno materjo in tolpo hladnokrvnih morilcev. V groteskne pejsaže ameriškega juga postavljena melodrama se sprevrže v bolesten, od glave do pet lynchevski psiho-triler.