Provokativni režiser trilerjev Šund in Ubila bom Billa se je tokrat podal v čas 2. svetovne vojne, naravnost v žrelo pekla - za sovražnikove bojne linije. Smrtonosni vod neobrzdanih ameriških vojakov pod vodstvom odločnega Alda se odpravi v okupirano Francijo, kjer z brezkompromisnim nasiljem v sovražnikove vrste vnašajo strah in trepet. Njihove načrte atentata na vplivne nacistične voditelje pa prekriža želja osebnega maščevanja francoske lastnice manjšega kina.
Zgodba govori o 10-letni srbski deklici Dari, ki so jo skupaj s starejšim bratom in materjo, ki ju kmalu po prihodu ustrelijo, ter dveletnim bratcem med drugo svetovno vojno zaprli v koncentracijsko taborišče. Dara mora tako poskrbeti za malčka, medtem ko so njenega očeta v taborišče zaprli že pred tem.
Resnična zgodba z oskarjem za najboljši tujejezični film nagrajene drame nas popelje v privlačni svet najboljšega ponarejevalca denarja Sallyja, ki v času nacizma živi na veliki nogi. Nekega dne ga aretirajo in pošljejo v koncentracijsko taborišče, kjer pa opazijo njegov talent in ga prisilijo, da nadaljuje s ponarejevanjem. Čeprav je sprva ponosen na svoje delo, se Sally kmalu znajde pred dilemo sporne morale nudenja pomoči nacistom.
Franz Jägerstätter je mlad moški, ki z ženo in tremi hčerami živi v nemški vasici St. Radegund. Ko izbruhne druga svetovna vojna, Franza vpokličejo v vojsko. Potem ko je zdoma že več mesecev, družino postane strah, da bi lahko tudi njega poslali v boj. Nacistične oblasti od Franza zahtevajo, da zapriseže zvestobo Adolfu Hitlerju in tretjemu rajhu. Sovaščani ga prepričujejo, naj se tej zahtevi ne upira, a Jägerstätter se zateče k ugovoru vesti in zavrne odhod na fronto, pa čeprav se zaveda, da ga bo to privedlo v zapor ali celo v smrt. Mladenič najde moč za soočenje z dolgim sodnim procesom v ljubezni do svoje družine in upa predvsem na to, da bi se vojna morija čim prej končala.
20. januarja 1942 so se na povabilo Reinharda Heydricha v vili ob jezeru Wannsee pri Berlinu srečali vodilni člani nacističnega režima. Edina točka konference je bila: Končna rešitev judovskega vprašanja. V okviru srečanja je Heydrich predstavil načrt, verjetno ga je odobril Adolf Hitler, za deportacijo judovskega prebivalstva Evrope in francoske Severne Afrike (Maroko, Alžirija, Tunizija) na območja pod nemško zasedbo v Vzhodni Evropi, izkoriščanje Judov za delo pri projektih, gradnji cest in v tovarnah, kjer bi sčasoma od napora in podhranjenosti umrli. Namesto tega so ob prodiranju zavezniških sil večino Judov iz okupirane Evrope poslali v koncentracijska taborišča, mnoge pa so ubili že pred tem.
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Njun pogovor dopolnjujejo prizori Berkovih spominov na srečanja z ljudmi iz vojnih dni, med katerimi je imel izkušeni španski borec Anton, še posebej pomembno vlogo. Berk je z Antonom preživel večji del svojih partizanskih dni, vse do Antonove tragične smrti ob koncu vojne.