Film se dogaja leta 1907, v kostumskih časih, v premožni, aristoktratski uppsalski družini, okej, bolj dinastiji, Fanny (Pernilla Alwin) in Alexander (Bertil Guve) pa sta 10-letni brat in 8-letna sestra, ki se kopljeta v relativno liberalni, četudi afektirani idili razširjene, epske družine, dokler njunega očeta (Allan Edwall), gledališkega impresarija in igralca, ne pokoplje infarkt in dokler se njuna mati (Ewa Froling), gledališka zvezdnica, ne poroči s strogim, puritanskim, sadističnim pastorjem (Jan Malmsjö), ki prebudi strahove in duhove, sram in molk, krike in šepetanja, hudičeva očesa in deviške vrelce, kačja jajca in divje jagode, sedme pečate in prizore iz zakonskega življenja. Pastor je mizantropska pošast, ki bi oba otroka najraje izstradal in ki ustvari srhljivo, tesnobno, senzualno, ekscesno, introspektivno, pravljično klimo, v kateri bi v Bergmana zrasel vsak otrok, celo Bog – z blazno tremo.

V zadnjem filmu o pustolovščinah najstnika Martyja in odštekanega znanstvenika Doca strela uniči njun časovni stroj. Nato se Doc na lepem znajde v letu 1885. Martyju, ki je obtičal v letu 1955, pošlje sporočilo iz skrivnega mesta, kjer je njun časovni stroj DeLorean skrit že vsaj sedemdeset let. Priloži tudi napotke za popravilo časovnega stroja, ki so v letu 1885 še neuporabni. Doc si je vedno želel živeti na Divjem zahodu, zato v svojem sporočilu jasno navede, naj se Marty vrne nazaj v leto 1985 in tam časovni stroj uniči. Vendar Marty spremeni načrt in se tudi sam znajde na Divjem zahodu.