Forrest Gump je preprost možakar, ki se mu v življenju dogajajo osupljive stvari. Kljub temu, da ima nekoliko nižjo inteligenco, ostaja večni optimist. Na neverjetni življenjski poti, ki se razteza čez trideset in več let, Forrest postane športna zvezda ter s tekmovanjem v namiznem tenisu pomaga pri boljšanju odnosov med komunistično Kitajsko in ZDA. Bori se v Vietnamu, kjer reši življenje številnim vojakom. Spozna predsednika Kennedyja in Nixona. Preteče Ameriko, nenazadnje pa najde tudi ljubezen svojega življenja.

Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Zabaven, moteč in presenetljiv korak v primestno Ameriko skozi življenja Lesterja in Carolyna, para višjega srednjega razreda, katerega zakonska zveza - in katere življenje - se počasi razpletata. Carolyn sovraži svojega moža, hči ga prezira, šef pa naj bi ga odpustila. Tako se Lester odloči spremeniti nekatere stvari v svojem življenju; ko postane svobodnejši, postane srečnejši, zaradi česar se žena in hči jezi.

Film Larsa von Trierja PLESALKA V TEMI je dobitnik tako imenovanega »evropskega oskarja«, ki ga podeljuje združenje EFA, nagrade, ki jo podeljujejo najboljšemu evropskemu filmu leta 2000. Lars von Trier je proglašen za najboljšega režiserja tega leta, pevka Björk pa za najboljšo igralko. Film pa ni navdušil le strogih kritikov, temveč mu je prvo mesto dodelila tudi publika.

Film, navdihnjen z resničnimi dogodki, je izjemna zgodba o Agojie, bojevnicah (znane tudi kot Amazonke), ki so v zgodnjem 19. stoletju zaščitile afriško kraljestvo Dahomey (današnji Benin) s spretnostmi in energijo, kakršne še niste videli. Dogajanje sledi čustvenemu epskemu potovanju poveljnice Nanisce, med urjenjem naslednje generacije bojevnic in pripravami na boj proti sovražniku, ki je zasužnjil njihovo ljudstvo in je odločen uničiti njihov način življenja.

Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.

Sredi 19. stoletja se nema Škotinja Ada s hčerko Floro in klavirjem izkrca z ladje na novozelandski obali, da bi se omožila s Stewartom, ki si je soprogo ogledal na daljavo in jo naročil kot kakšno poštno pošiljko. Ko prvič v živo vidi Ado, je zadovoljen z novo pridobitvijo, a ko vidi klavir, naroči, naj se ga posadka znebi, saj mu predstavlja preveliko breme. Klavir, ki je za nemo Ado glavno sredstvo izražanja, pristane pri sosedu Bainesu. Medtem ko Ada obiskuje Bainesa in mu nudi klavirske lekcije, se sosed in nema pianistka predata strastni aferi. Ko njen soprog izve za afero, postane nasilen.