V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.
Sara živi sama v svojem stanovanju na Coney Islandu; bivanje pred televizijskim zaslonom je vsakodnevna stalnica, še posebej med njeno priljubljeno oddajo, nekakšnim križancem med talk-showom in kvizom. Njen sin Harry jo občasno obišče, predvsem pa premišljuje o tem, kako najlažje priti do denarja. Odgovor je na dlani: s preprodajo drog. Nekega dne Sara po pošti prejme sporočilo, da je izbrana za gostovanje v oddaji, toda njena rdeča obleka, edina spodobna cunja v omari, je občutno preozka. Potrebno bo hujšanje, in če ne gre po naravni poti, bo šlo s pomočjo kemije ...
Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.
Lovec na zaklade, znani Brock Lovett in njegova ekipa leta 1996 med iskanjem ogrlice imenovane “Srce oceana” (angleško The Heart of the Ocean) najdejo sef na potopljeni ladji RMS Titanic. A v sefu ne najdejo diamanta, temveč čudovito risbo gole ženske, ki nosi Srce oceana na dan, ko se je Titanik potopil. Risba vzbudi zanimanje starejše Rose DeWitt Bukater. Po tem ko vidi risbo, na dan prikliče spomine sedemnajstletne sebe, ki se je vkrcala na Titanik. Ko vidi posnetke potopljene ladje, začne pripovedovati zgodbo. Glavna zgodba filma je postavljena v leto 1912, ko Titanik odpljuje na svojo prvo in zadnjo vožnjo.
Ni ga seznama najbolj znanih filmskih citatov, ki ne bi vseboval fraze »You can’t handle the truth!«. Film režiserja Roba Reinerja (Stand by Me, Misery, The Bucket List), A Few Good Men, predstavi polkovnika Nathan R. Jessupa (Jack Nicholson), arogantnega poveljnika mornariške baze Guantanamo Bay na Kubi in Daniela Kafeeja (Tom Cruise), mladega samozavestnega odvetnika, ki v finalnem aktu filma polkovnika Jessupa skuša pripraviti do priznanja, da je ta ukazal »rdečo kodo«, ustrahovalni postopek za mlade marince, ki je botroval k smrti enega izmed častnikov. Kljub dramatičnemu zaključku, pa je film A Few Good Men mnogo več kot le verbalni dvoboj med Cruseom in Nicholsonom. Odvetniška drama s pridihom komedije in trilerja, ki je bila prirejena po gledališki igri, predstavi ideje kot so dolžnosti vojakov, naravo konformnosti, preganjanje šibkih in slepo sledenje avtoriteti.
Bridget Jones je tišina nekaj samostojnega in polnega kompleksov, katerih sentimentalno življenje je katastrofa. Ima samo dve ambiciji: shujšati in najti pravo ljubezen. Novoletni dan sprejema dve odločitvi: shujšati in napisati dnevnik. Toda njeno ljubezensko življenje se kmalu spet zaplete, saj se znajde razdeljeno med obema mošema. Po eni strani Daniel Cleaver, njegov šef, očarljiv in seksi fant, vendar nevaren; na drugi pa Mark Darcy, stari družinski prijatelj, ki se sprva zdi preveč zadržan in mučen.