Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Bivši gangster Noodles se konec 60. let prejšnjega stoletja po 35 letih vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih ulicah, bliskovitega vzpona v judovski mafiji, ki je cvetela v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim Maximilianom.

Izvrstni kimič s črnohumornim nadihom je režiral Joel Coen po scenariju, ki ga je napisal z bratom Ethanom. Na Festivalu v Cannesu je dobil nagrado za najboljšega režiserja. Frances McDormand je bila nagrajena z oskarjem za najboljšo igralko, Joel in Ethan pa z oskarjem za najboljši scenarij. Fargo je po mnenju mnogih kritikov verjetno najboljši film v karieri bratov Coen. Prodajalec rabljenih avtomobilov Jerry Lundegaard zaide v hude dolgove, zato se odloči organizirati ugrabitev svoje žene, da bi od njenega bogatega očeta Wadea Gustafsona dobil visoko odkupnino. Jerry živi v Minneapolisu v zvezni državi Minnesoti, za ugrabitev pa najame dva neumna in okrutna kriminalca, ki živita v mestu Fargo v Severni Dakoti. Eden od njiju, Carl Showalter, ves čas govori, drugi, neumnejši in nevarnejši Gaear Grimsurd, pa ves čas molči. Jerry se z njima dogovori, da si bodo razdelili denar od odkupnine. Dvojec zelo nespretno izvede ugrabitev...

Clarence in Alabama sta malce neobičajen par. On dela v prodajalni stripov, ona kot dekle na poziv. Po poroki se Clarence odloči "osvoboditi" svojo ženo in ubije njenega zvodnika. Nenadejano naletita tudi na svojevrstno poročno darilo, ki se ga Clarence odloči prodati v Los Angelesu. Začne se pot, polna krvi, krogel in kultnih dialogov. Scenarij je bil delo Quentina Tarantina, vendar je zaradi svoje dolžine v filmu uporabljen le delno. Drugi del je kasneje postal film Rojena morilca.

Leta 1929 se v neimenovanem mestu za nadzor nad dobičkonosnimi posli spopadata italijanska in irska gangsterska tolpa. Tom Regan (Gabriel Byrne) je “svetovalec” irskega mafijskega šefa (Albert Finney), a prijateljstvo se skrha, ko se Tom zagleda v šefovo dekle. Film, ki v vsakem trenutku osuplja z mojstrsko režijo in dih jemajočo fotografijo, zapeljivo igro in izvirnimi scenografijami, je zagledan v dve močni filmski tradiciji – gangsterski film tridesetih let in noir štiridesetih.