Bivši gangster Noodles se konec 60. let prejšnjega stoletja po 35 letih vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih ulicah, bliskovitega vzpona v judovski mafiji, ki je cvetela v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim Maximilianom.

Ko 12-letna Mathilda v morilskem pohodu izgubi vse člane svoje družine, tudi ljubljenega bratca, se zateče v sosednje stanovanje. Tam živi Léon, profesionalni morilec in samotar, ki ima tudi nežno plat. Med moškim in odraščajočim dekletom se splete posebna vez. Mathilda sčasoma pregovori Léona, da jo nauči ubijalskih veščin, zato da se bo nekega dne maščevala morilcu, ki ji je odvzel brata.

Bančni ropar in obseden policaj se drug z drugim igrata kot mačka z mišjo. Robert De Niro igra zločinca, ki je prisegel, da ne bo šel več nikoli v zapor, Al Pacino pa policaja, ki je prisegel, da bo zločinca zaprl.

Film Larsa von Trierja PLESALKA V TEMI je dobitnik tako imenovanega »evropskega oskarja«, ki ga podeljuje združenje EFA, nagrade, ki jo podeljujejo najboljšemu evropskemu filmu leta 2000. Lars von Trier je proglašen za najboljšega režiserja tega leta, pevka Björk pa za najboljšo igralko. Film pa ni navdušil le strogih kritikov, temveč mu je prvo mesto dodelila tudi publika.

Spokojno mestece Lumberton, ZDA. Mladi Jeffrey (Kyle MacLahan) obišče očeta v bolnici in na poti domov v travi najde odrezano človeško uho, ki ga odnese na policijsko postajo in izroči čudaškemu detektivu. Detektivova hčerka doma prisluškuje svojemu očetu in Jeffreyju sporoči, da je odrezano uho mogoče povezano z neko pevko iz nočnega kluba. Jeffrey se s pomočjo prijateljice vtihotapi v pevkino stanovanje, kjer je priča grozljivemu obredu seksualnega ponižanja in nasilja. Skrivnostni podzemni svet, negativna preslikava vsega idiličnega na površju, mladega radovedneža kmalu posrka vase bolj, kot si je ta lahko predstavljal oziroma želel.

V sanjskem trilerju ljubosumni glasbenik umori ženo. Pa res? Nič ni, kakor je videti – v gnusni sestavljanki spreminjajočih se osebnosti, čudnih strasti in strašljive napetosti kultnega režiserja Davida Lyncha. Fred je avantgardni džezovski saksofonist, ki razkošno in moderno prazno hišo deli z ženo Renee. Fred sumi, da mu je nezvesta, a ima večje skrbi od tega, ko se pred njegovimi vrati pojavi niz videokaset s posnetki, ki dokazujejo, kako nekdo opazuje njegov dom od znotraj in od zunaj. Potem ko najdejo umorjeno Renee, se Fred znajde za rešetkami – a nekega dne ga ni več v celici. Kaže, da se je telesno spremenil v Peta Draytona, mladega avtomehanika, ki se je nespametno zapletel z ženo mafijskega šefa Dicka Laurenta; bohotno blondinko po imenu Alice, ki je videti natanko tako kot Renee.

Clarence in Alabama sta malce neobičajen par. On dela v prodajalni stripov, ona kot dekle na poziv. Po poroki se Clarence odloči "osvoboditi" svojo ženo in ubije njenega zvodnika. Nenadejano naletita tudi na svojevrstno poročno darilo, ki se ga Clarence odloči prodati v Los Angelesu. Začne se pot, polna krvi, krogel in kultnih dialogov. Scenarij je bil delo Quentina Tarantina, vendar je zaradi svoje dolžine v filmu uporabljen le delno. Drugi del je kasneje postal film Rojena morilca.

Ni ga seznama najbolj znanih filmskih citatov, ki ne bi vseboval fraze »You can’t handle the truth!«. Film režiserja Roba Reinerja (Stand by Me, Misery, The Bucket List), A Few Good Men, predstavi polkovnika Nathan R. Jessupa (Jack Nicholson), arogantnega poveljnika mornariške baze Guantanamo Bay na Kubi in Daniela Kafeeja (Tom Cruise), mladega samozavestnega odvetnika, ki v finalnem aktu filma polkovnika Jessupa skuša pripraviti do priznanja, da je ta ukazal »rdečo kodo«, ustrahovalni postopek za mlade marince, ki je botroval k smrti enega izmed častnikov. Kljub dramatičnemu zaključku, pa je film A Few Good Men mnogo več kot le verbalni dvoboj med Cruseom in Nicholsonom. Odvetniška drama s pridihom komedije in trilerja, ki je bila prirejena po gledališki igri, predstavi ideje kot so dolžnosti vojakov, naravo konformnosti, preganjanje šibkih in slepo sledenje avtoriteti.

Madrid, 1980. 27-letni filmski režiser Enrique Goded, ki je svoji mladosti navkljub režiral že tri uspešnice, v časopisih išče navdih za svoj četrti film. Obišče ga privlačen bradati mladenič, ki trdi, da je njegov prijatelj iz šole Ignacio Rodriguez. Enrique se prijatelja dobro spominja, in ga v obiskovalcu ne prepozna. Res pa se nista videla že 16 let. Enrique se ne zaveda, da ima zgodbo za naslednji film pred nosom: Ignacio mu ponuja svojo črtico Obisk, ki govori o njunem otroštvom, šolskih letih, težavah z duhovniki, represiji, nogometnih tekmah … Pod pogojem, da v filmu prav Ignacio odigra glavno vlogo, vlogo transvestita Zahara …