Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.
Čeprav z njim ni nič narobe, McMurphy hlini norost, da bi kazen lahko preživel v mirnem okolju psihiatrije. Hitro se izkaže, da njegovo bivanje v bolnišnici ne bo posuto z rožicami. Oddelek namreč vodi stroga in neusmiljena sestra Mildred Ratched, ki s poniževanjem, mučenjem in zastraševanjem nadzoruje paciente. Pretkani McMurphy se skupaj s svojimi sotrpini odloči, da ji bo vrnil milo za drago.
Film režiserja Rona Howarda prinaša resnično zgodbo o matematičnem geniju Johnu Forbesu Nashu ml. Popelje nas v leto 1947, ko pride mladi Nash študirat na univerzo Princeton na podiplomski študij matematike. Kmalu razvije razpravo o teoriji tekmovanja, ki predrzno izpodbija uveljavljeno doktrino Adama Smitha, očeta sodobne ekonomije. V času hladne vojne s Sovjetsko zvezo mu skrivnostni William Parcher naloži strogo zaupno nalogo: dešifriranje sovražnikovih kod. Tako začne Nash delati za vlado, obenem pa spozna lepo in izjemno bistro študentko fizike Alicio Larde. Ko Nash zboli za paranoično shizofrenijo, ga Alicia spodbudi, naj se začne boriti z neozdravljivo boleznijo. Po letih boja je Nash v resnici premagal tragedijo in naposled prejel Nobelovo nagrado.
Jane in Michael, otroka iz premožne in ugledne družine Banks, naj bi dobila novo pestunjo. Prijetno sta presenečena, ko spoznata čudaško varuško Mary Poppins. Brezčasna Disneyjeva klasika prinaša "praktično idealno" Mary Poppins in čarobno praznično vzdušje, kjer se vsak dan in vsaka igra spremeni v neverjetno pustolovščino. Očarali vas bodo nepozabni liki, kot so nadarjeni dimnikar Bert in številni drugi. Film za vso družino, ki ne zahteva "žličke sladkorja", da bi v njem uživali stari in mladi.
Film prikazuje življenje najbolj priznane finske slikarke Helene Schjerfbeck (10. 7. 1862–23. 1. 1946) med letoma 1915 in 1923. Helene z ostarelo mamo živi na podeželju. Od zadnje razstave je minilo več let, vendar kljub temu ni prenehala slikati, saj je to njena strast. Trgovec z umetninami po naključju odkrije 159 Heleninih slik in želi organizirati samostojno razstavo. Dogodki, ki sledijo, prinesejo tudi najpomembnejši trenutek v njenem samotnem življenju, to je srečanje z amaterskim slikarjem Einarjem Reuterjem, ki je velik občudovalec Helenine umetnosti. Einar postane Helenin zaupnik, hkrati pa neuresničena ljubezen.