Bivši gangster Noodles se konec 60. let prejšnjega stoletja po 35 letih vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih ulicah, bliskovitega vzpona v judovski mafiji, ki je cvetela v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim Maximilianom.
Izvrstni kimič s črnohumornim nadihom je režiral Joel Coen po scenariju, ki ga je napisal z bratom Ethanom. Na Festivalu v Cannesu je dobil nagrado za najboljšega režiserja. Frances McDormand je bila nagrajena z oskarjem za najboljšo igralko, Joel in Ethan pa z oskarjem za najboljši scenarij. Fargo je po mnenju mnogih kritikov verjetno najboljši film v karieri bratov Coen. Prodajalec rabljenih avtomobilov Jerry Lundegaard zaide v hude dolgove, zato se odloči organizirati ugrabitev svoje žene, da bi od njenega bogatega očeta Wadea Gustafsona dobil visoko odkupnino. Jerry živi v Minneapolisu v zvezni državi Minnesoti, za ugrabitev pa najame dva neumna in okrutna kriminalca, ki živita v mestu Fargo v Severni Dakoti. Eden od njiju, Carl Showalter, ves čas govori, drugi, neumnejši in nevarnejši Gaear Grimsurd, pa ves čas molči. Jerry se z njima dogovori, da si bodo razdelili denar od odkupnine. Dvojec zelo nespretno izvede ugrabitev...
Clarence in Alabama sta malce neobičajen par. On dela v prodajalni stripov, ona kot dekle na poziv. Po poroki se Clarence odloči "osvoboditi" svojo ženo in ubije njenega zvodnika. Nenadejano naletita tudi na svojevrstno poročno darilo, ki se ga Clarence odloči prodati v Los Angelesu. Začne se pot, polna krvi, krogel in kultnih dialogov. Scenarij je bil delo Quentina Tarantina, vendar je zaradi svoje dolžine v filmu uporabljen le delno. Drugi del je kasneje postal film Rojena morilca.
Na videz popolno zakonsko zvezo med uglednim newyorškim zdravnikom Billom Harfordom in njegovo prelepo ženo Alice nekega večera pretrese njena izpoved, v kateri možu razkrije svoje spolne fantazije o drugem moškem. Zdravnik se razrvan poda na nočne ulice New Yorka, kjer po vrsti čudnih pripetljajev sreča starega prijatelja, ta pa mu pove o skrivnostni zabavi v maskah v razkošni podeželski graščini. Bill najame kostum in se vtihotapi v dvorec …
V tej viharni noči udari strela v grad in ga razkolje od vrha do tal in naredi ognjeno brezno. Takšen je začetek Ronjinega življenja med dvanajstimi razbojniki v očetovi tolpi. Ronja je edini otrok v očetovem gradu in je tudi njegova ljubljenka. Starši ji dajejo veliko svobode. Začne odkrivati lepote gozdov, ki obkrožajo grad, reke, slapove, živali in skrivnostne zlobne škrate in gozdnice. Sovražna razbojniška tolpa s poglavarjem Borkom se vseli v severni del razklanega mattisovega gradu. Ta ima sina Birka, ki je Ronjin vrstnik. Kljub sovraštvu med tolpama se Ronja in Birk spoprijateljita. Ko Ronjin oče Mattis izve za njuno prijateljstvo, noče več slišati za svojo hči. Ronja in Birk se zato odselita v Medvedjo jamo. Tam preživita čudovito poletje, polno drobnih pustolovščin. Nekega jesenskega dne, ko se je že ohladilo, Ronja pri izviru sreča svojega skrušenega in nesrečnega očeta, ki se je zdaj pripravljen se je sprijazniti z njenim prijateljstvom z Birkom. ...
V globinah Zemlje sta se stoletja razvijali dve rasi: plemiški in prefinjeni vampirji in brutalni volkodlaki (likanci), katerih obstoj je bil vedno del sveta mitov in legend. Te nočne rase so smrtni sovražniki in so obsojene, da živijo v večnih vojnah, dokler ne preživi le ena. Sredi tega starodavnega konflikta vampirski bojevnik Selene odkrije zaroto Likancev, da ugrabijo Michaela, mladega zdravnika. Potem ko ga je spremljala po mestu, Selene razvije nenavaden odnos z njim, in ko se Ličani odločijo za napad, stoji med njimi in zdravnikom. Ko poskuša rešiti Michaela, odkrije načrt za Ličane, da bi ustvarila nova bitja, ki združujejo moči obeh ras in nimajo njihovih slabosti. Ta projekt, če bi bil realiziran, bi dal prednost volkodlakom.