Hercule Poirot se vedno se znajde tam, kjer je nekdo umorjen, kjer so vsi potencialni morilci in kjer imajo vsi alibije. V Zlu pod soncem letuje na mediteranskem otoku, toda še preden bi lahko zaplaval, že nekdo umori znano igralko. Vau! Jasno, vsi gostje hotela in tudi lastnica, so imeli razlog, da jo ubijejo. In kot kaže, bi vsi najraje ubili tudi Poirota.

Na območju veličastnih pečin zgodovinske Petre v Jordaniji umre gospa Boynton. Komaj opazno znamenje vboda na njenem zapestju je edini znak, po katerem bi lahko sklepali, da jo je nekdo lahko hladnokrvno ubil. Hercule Poirot ima na voljo nič več kot štiriindvajset ur, da razreši ta nenavaden in skrivnosten primer, čeprav mu gospa Boynton tudi po tem, ko jo je prvič srečal, nikoli ni bila niti najmanj pri srcu. Še posebej ne po besedah, ki jih je nekaj dni pred tem po naključju slišal v Jeruzalemu: “Ali res ne vidite, da mora gospa umreti?” …