Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.
Film režiserja Rona Howarda prinaša resnično zgodbo o matematičnem geniju Johnu Forbesu Nashu ml. Popelje nas v leto 1947, ko pride mladi Nash študirat na univerzo Princeton na podiplomski študij matematike. Kmalu razvije razpravo o teoriji tekmovanja, ki predrzno izpodbija uveljavljeno doktrino Adama Smitha, očeta sodobne ekonomije. V času hladne vojne s Sovjetsko zvezo mu skrivnostni William Parcher naloži strogo zaupno nalogo: dešifriranje sovražnikovih kod. Tako začne Nash delati za vlado, obenem pa spozna lepo in izjemno bistro študentko fizike Alicio Larde. Ko Nash zboli za paranoično shizofrenijo, ga Alicia spodbudi, naj se začne boriti z neozdravljivo boleznijo. Po letih boja je Nash v resnici premagal tragedijo in naposled prejel Nobelovo nagrado.
Film temelji na resnični zgodbi Američana, ki je leta 1994 opravil neverjetno pot po osrčju Amerike. Ko 73-letni Alvin izve, da je njegovega brata zadela kap, se ga odloči obiskati in zgladiti njun dolgoletni spor. Ker pa ga dajejo kolki in mu peša vid ter nima vozniškega dovoljenja, se trmasti Alvin usede na svojo kosilnico, nanjo pripne manjšo prikolico in se odpravi na skoraj 400 kilometrov dolgo potovanje od domačega mesteca Laurens v državi Wisconsin do Mount Ziona v Iowi. Na poti naleti na številne ovire, pa tudi na ljudi, ki mu hočejo pomagati.
Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.
Mladi cesar Franz Joseph je na poti v poletno rezidenco v Ischlu, kjer bo velika zabava za njegov rojstni dan. Njegova mati, nadvojvoda Sofi, se je odločila, da se bo poročil s svojo nečakinjo princeso Helene iz Bavarske in da bo zaroka razglašena na plesu. Franz Joseph še ne pozna Helene, vendar je njegova mati že pripravila vse. Da bi se izognila sumu v to, kaj se dogaja, njena sestra, vojvodinja Ludovika iz Bavarske, pripelje ne samo princeso Helene, ki jo imenuje Néné, ampak tudi nekoliko mlajšo princeso Elisabeth, ki jo kličejo Sissi. Nadvojvodinja Sophie je posebno pozorna na strogo etiketo na dvoru, in ne marajo njene nečakinje Sissi, ki je svobodnega duha, prav tako kot njen oče, vojvoda Max iz Bavarske. Da bi bila Sissi neaktivna, je bila njena soba v Ischlu zaprta od zunaj, toda Sissi uide skozi okno. Gre gozd, in ko lovi ribe jo opazi cesar Franz Jožef...
Mlada cesarica Sissi biva v palači Gödölle na Madžarskem z majhno hčerko in nekaterimi dvorjani. Tukaj je lahko sama, osvobojena vseh strogih dvornih pravil v Avstriji. Dneve preživlja z grofom Andrassyjem, v vožnji po gozdovih. Na plesu v svojem gradu izkazuje svojo ljubezen do nje. Zaradi tega je Sissi prisiljena, da prekine svoj odnos z njim in se vrne na Dunaj. Kmalu je ugotovila, da je resno bolna, ima namreč tuberkulozo. Dr. Seeburger je prepričan, da ne bo preživela zime, vendar bi lahko pomagala sprememba podnebja. Po nekaj mesecih na Madeiri se Sissi bolezen še poslabša. Njena mati, vojvodkinja Ludovika, se odloči, da odide na Madeiro, da bi pomagal Sissi, da ponovno pridobi veselje do življenja. Ko Dr. Seeburger več mesecev kasneje preučuje Sissi na Krfu, ugotovi, da je popolnoma okrevala. Avstrijski ministri predlagajo, naj cesar Franz Joseph združi svojo srečanje s Sissyi na uradnem obisku v Lombardiji-Venetiji. Avstrija je tam sovražna, ampak ...
Preko madžarske učiteljice mlado cesarico Sissi očara Madžarska, država, ki je nikoli ni obiskala, vendar jo privlači. Svet ministrov želi kaznovati nekaj madžarskih upornikov, vendar cesar Franz Joseph podeli vsem upornikom amnestijo, vključno z njihovim voditeljem grofom Andrassyjem. Na cesarja vpliva njegova žena, ki trdi, da s silo ne more osvojiti države, ampak le z ljubeznijo. Madžare je zelo gane Sissijeva ljubezen do njihove države in želijo kronati Franca Jožefa in Sissi kot kralja in kraljico Madžarske. Na velikem plesu za Madžarsko, cesarska mati, nadvojvoda Sofi, užali grofa Andrassyja, ker ga ni hotela pozdraviti. Sissi reši situacijo s povabilom grofa Andrassya, na ples z njo. Sissi rodi hčerko, vendar je njena sreča končana, ko se nadvojvoda Sophie odloči hraniti otroka in jo odvzame Sissi. Sissi pobegne k svoji družini na Bavarsko. Franz Joseph ji sledi ...