Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.

Mlada cesarica Sissi biva v palači Gödölle na Madžarskem z majhno hčerko in nekaterimi dvorjani. Tukaj je lahko sama, osvobojena vseh strogih dvornih pravil v Avstriji. Dneve preživlja z grofom Andrassyjem, v vožnji po gozdovih. Na plesu v svojem gradu izkazuje svojo ljubezen do nje. Zaradi tega je Sissi prisiljena, da prekine svoj odnos z njim in se vrne na Dunaj. Kmalu je ugotovila, da je resno bolna, ima namreč tuberkulozo. Dr. Seeburger je prepričan, da ne bo preživela zime, vendar bi lahko pomagala sprememba podnebja. Po nekaj mesecih na Madeiri se Sissi bolezen še poslabša. Njena mati, vojvodkinja Ludovika, se odloči, da odide na Madeiro, da bi pomagal Sissi, da ponovno pridobi veselje do življenja. Ko Dr. Seeburger več mesecev kasneje preučuje Sissi na Krfu, ugotovi, da je popolnoma okrevala. Avstrijski ministri predlagajo, naj cesar Franz Joseph združi svojo srečanje s Sissyi na uradnem obisku v Lombardiji-Venetiji. Avstrija je tam sovražna, ampak ...