Režiser Ang Lee nam v filmu Gora Brokeback prikaže pravo moč in vzdržljivost ljubezni, ki je ne morejo uničiti stereotipi, geografska oddaljenost ali zob časa. Ennis in Jack se spoznata leta 1963, ko odideta na goro Brokeback past ovce. Njuno prijateljstvo se počasi spremeni v globoko ljubezen, toda ko se vrneta v civilizacijo, se morata soočiti z ljudmi, ki ne odobravajo take ljubezni. Da bi razmerje skrila, se Ennis poroči z dolgoletno prijateljico Almo, Jack pa si ustvari družino z ambiciozno Lureen. Toda ljubezen med Ennisom in Jackom se z leti le še krepi, vsako srečanje pa jima postavlja težka vprašanja o zvestobi, obvezi in zaupanju.

Madrid, 1980. 27-letni filmski režiser Enrique Goded, ki je svoji mladosti navkljub režiral že tri uspešnice, v časopisih išče navdih za svoj četrti film. Obišče ga privlačen bradati mladenič, ki trdi, da je njegov prijatelj iz šole Ignacio Rodriguez. Enrique se prijatelja dobro spominja, in ga v obiskovalcu ne prepozna. Res pa se nista videla že 16 let. Enrique se ne zaveda, da ima zgodbo za naslednji film pred nosom: Ignacio mu ponuja svojo črtico Obisk, ki govori o njunem otroštvom, šolskih letih, težavah z duhovniki, represiji, nogometnih tekmah … Pod pogojem, da v filmu prav Ignacio odigra glavno vlogo, vlogo transvestita Zahara …

Sredi 19. stoletja se nema Škotinja Ada s hčerko Floro in klavirjem izkrca z ladje na novozelandski obali, da bi se omožila s Stewartom, ki si je soprogo ogledal na daljavo in jo naročil kot kakšno poštno pošiljko. Ko prvič v živo vidi Ado, je zadovoljen z novo pridobitvijo, a ko vidi klavir, naroči, naj se ga posadka znebi, saj mu predstavlja preveliko breme. Klavir, ki je za nemo Ado glavno sredstvo izražanja, pristane pri sosedu Bainesu. Medtem ko Ada obiskuje Bainesa in mu nudi klavirske lekcije, se sosed in nema pianistka predata strastni aferi. Ko njen soprog izve za afero, postane nasilen.

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.