Epska zgodba in družinska drama spremlja ljudi, ki so iskali srečo in bogastvo v času naftne mrzlice v Kaliforniji na prelomu 20. stoletja. Kronološko niza osebne dogodke iz življenja Daniela Plainviewa. Pred gledalčevimi očmi se odvija Danielova prepričljiva in srhljiva preobrazba iz revnega garaškega iskalca srebra, ki sam skrbi za sina, v samoniklega naftnega mogotca, zaslepljenega od črnega zlata – v tolikšni meri, da v njem nihče, ki mu je blizu, kmalu ne prepozna več niti za trohico človeškega. Med tistimi, ki so hodili z njim ali mu stopili na pot, sta najtežje breme njegove razčlovečenosti nosila njegov gluhonemi sin G. W. ter mladi pridigar Eli Sunday. Slednji predstavlja drugo vrsto obsedenosti in poblaznelosti, ki danes razkraja svet še bolj kot kdajkoli – obsedenost od institucionalizirane vere in resničnega pohlepa, ki ga sprenevedavo prikriva. Ko taka človeka trčita v navzkrižju interesov ter nasprotju ideologij, bo poleg nafte tekla tudi kri.

Film se dogaja leta 1907, v kostumskih časih, v premožni, aristoktratski uppsalski družini, okej, bolj dinastiji, Fanny (Pernilla Alwin) in Alexander (Bertil Guve) pa sta 10-letni brat in 8-letna sestra, ki se kopljeta v relativno liberalni, četudi afektirani idili razširjene, epske družine, dokler njunega očeta (Allan Edwall), gledališkega impresarija in igralca, ne pokoplje infarkt in dokler se njuna mati (Ewa Froling), gledališka zvezdnica, ne poroči s strogim, puritanskim, sadističnim pastorjem (Jan Malmsjö), ki prebudi strahove in duhove, sram in molk, krike in šepetanja, hudičeva očesa in deviške vrelce, kačja jajca in divje jagode, sedme pečate in prizore iz zakonskega življenja. Pastor je mizantropska pošast, ki bi oba otroka najraje izstradal in ki ustvari srhljivo, tesnobno, senzualno, ekscesno, introspektivno, pravljično klimo, v kateri bi v Bergmana zrasel vsak otrok, celo Bog – z blazno tremo.