Resnična zgodba, posneta po istoimenski knjižni uspešnici Paula Linsa, opisuje porast organiziranega kriminala v revnem predmestju Ria de Jaineira, Cidade de Deus, med koncem 60. ter začetkom 80. let. Spremlja življenjsko zgodbo dveh glavnih junakov, ki izbereta različni poti – eden podleže okoliščinam ter postane preprodajalec drog, drugi pa se upre kriminalu in doživi uspeh kot poklicni fotograf.
Poslovnež Oh Dae-su se neke noči leta 1988 znajde zaprt v majhni hotelski sobi brez oken in tam ostane petnajst let. Ne ve, kdo ali zakaj mu je naprtil kruto kazen. Kriv je brez krivde. Izdeluje sezname ljudi, ki jih je v življenju prizadel, da bi našel razlog. Njegovi neusmiljeni ugrabitelji ga preživljajo in hranijo s pomirjevali. Družbo mu dela le televizija. Po petnajstih letih samotne agonije je Oh Dae-su vržen v prostost. V žepu ima denar in mobilni telefon, na sebi drago obleko, v sebi pa sovraštvo in en sam cilj: maščevati se neznancu, ki mu je, dozdevno brez razloga, odvzel življenje.
V pristanišču Long Beach se nahaja 27 trupel, umirajoča priča pa uspe v grozi izgovoriti samo eno ime ... Kayser Soze. Carinski agent Daniel Kujan (Chazz Palminteri) mora najti strašnega morilca, odgovore pa morda pozna samo en človek - Verbal Kint (Kevin Spacey), majhen goljuf, ki je edini preživel pokol na Long Beachu. Verbal pove Kujanu neverjetno zgodbo. Vse se je začelo pred šestimi tedni, ko je nekdo sredi New Yorka oropal kamion, poln orožja. Zaradi morebitne indentifikacije policija pridrži peterico zakrnelih kriminalcev - Keatona (Gabriel Byrne), Mc McManusa (Stephen Baldwin), Hockneyja (Kevin Pollak), Fensterja (Benicio Del Toro) in Kinta. Med čakanjem v zaporniški celici pa eden od njih predlaga sodelovanje pri pri največjem podvigu njihovih karier. Keaton, nekdanji policist in najizkušenejši od peterice, ideji najprej nasprotuje, nato pa nanjo le pristane.
Drama spremlja uporniškega mladeniča Willa Huntinga, ki kot hišnik dela na slovitem inštitutu MIT, čeprav ima fotografski spomin in je matematični genij. Kot gradbenik dela in živi v južnem Bostonu skupaj s prijatelji iz otroštva, posebej s prostodušnim Chuckiejem. V študentskem naselju spozna čedno, inteligentno britansko študentko Skylar in med njima se začne razvijati ljubezen. Univerzitetni profesor in nekdanji državni matematični prvak Lambeau nekoč pripravi poseben izziv za svoje študente: na hodnik pred učilnico razobesi zahtevno matematično nalogo in kdor bi jo pravilno rešil, naj bi imel zagotovljeno oceno pri njegovem predmetu. Will skrivaj opravi preizkušnjo in Lambeau se postopoma dokoplje do briljantnega avtorja pravilne rešitve.
Sara živi sama v svojem stanovanju na Coney Islandu; bivanje pred televizijskim zaslonom je vsakodnevna stalnica, še posebej med njeno priljubljeno oddajo, nekakšnim križancem med talk-showom in kvizom. Njen sin Harry jo občasno obišče, predvsem pa premišljuje o tem, kako najlažje priti do denarja. Odgovor je na dlani: s preprodajo drog. Nekega dne Sara po pošti prejme sporočilo, da je izbrana za gostovanje v oddaji, toda njena rdeča obleka, edina spodobna cunja v omari, je občutno preozka. Potrebno bo hujšanje, in če ne gre po naravni poti, bo šlo s pomočjo kemije ...
Elleno Ripley kot edino preživelo posadke vesoljske ladje Nostromo, odkrije ekipa po 57. letih kroženja po galaksiji v umetni hibernaciji. Korporacija zgodbi o srečanju s smrtonosnim bitjem častnice Ripley ne verjame, dokler ne izgubi komunikacije z naseljeno kolonijo na planetu LV-426. Korporacija najame Ripley kot svetovalko na reševalni misiji, z ekipo neustrašnih kolonijskih marincev.
Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.
Angleški pacient, dobitnik devetih Oskarjev, je briljantni unikat ter zadnji delikatni potomec vrste, ki je že zdavnaj izumrla. Zgodba se odvija med drugo svetovno vojno. Medicinska sestra Hana (Binoche) verjame, da je prekleta in da so vsi njeni ljubimci obsojeni na smrt. Zateče se v samostan, kjer pomaga madžarskemu grofu (Fiennes). Skrivnostnega pacienta brez obraza in spomina so rešili beduini iz gorečega letala, zaradi nesreče pa je opečen do nerazpoznavnosti. Njegova edina vez s preteklostjo je knjiga grškega zgodovinarja Herodota. Hana začne pacientu brati iz knjige, ob poslušanju pa se ta začne spominjati dogodkov iz svoje preteklosti in razkrivati svojo identiteto.
Thelma je sramežljivo dekle, ki je pravkar zapustilo svojo verno družino v mestecu na zahodni obali Norveške in se odpravilo v Oslo na študij. Nekega dne med obiskom knjižnice doživi nasilen, nepričakovan napad. Kmalu zatem jo začne močno privlačiti lepa študentka Anja. Bolj ko se semester bliža koncu, bolj je Thelma prevzeta nad svojimi občutki do Anje, čeprav si jih nikoli zares ne prizna. Ob tem postajajo njeni napadi vse hujši in izkaže se, da je to del njenih nerazložljivih, pogosto nevarnih nadnaravnih sposobnosti. Dekle se mora soočiti z grozljivimi posledicami svoje neverjetne moči, a tudi s tragičnimi skrivnostmi iz lastne preteklosti. Film je bil nominiran za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film.