Dežela nomadov je v najširšem registru, še preden je film o 61-letni učiteljici in vdovi, ki živi življenje na ameriški cesti, zgodba o kapitalizmu. In kapitalizem med drugim rad daje posamezniku občutek, da ima svoje življenje pod nadzorom, da ima izbiro. Ker kot vemo, bi bilo življenje brez izbire dolgočasno in strogo. In ljudje lahko v razvitem kapitalizmu izbirajo tako rekoč o vsem. Kaj bodo delali, kaj bodo jedli, kaj bodo oblekli ter kje in kako bodo živeli. A ko ima posameznik pred sabo neskončno izbiro, ta postane pritisk in prisila. Postane to, čemur Barry Schwartz pravi tiranija izbire. A v Deželi nomadov ne gledamo filma o ljudeh, ki imajo izbiro, pač pa film o ljudeh, ki nimajo izbire. In slišimo o neki drugi tiraniji, o tiraniji dolarja. Osiveli srednji razred, ki si ne more privoščiti upokojitve, a si z delom tudi ne more privoščiti nepremičnine. In prav zaradi manka izbire ta skupnost – ne plemenska, razredna – tava po neskončnih ameriških cestah.

Pet let po koncu državljanske vojne se stotnik Jefferson Kyle Kidd (Tom Hanks), veteran v treh vojnah, seli iz mesta v mesto in kot pripovedovalec zgodb deli novice o predsednikih in kraljicah, veličastnih spopadih, uničujočih katastrofah in dogodivščinah z daljnih koncev sveta. Na ravnicah Teksasa mu pot prekriža desetletna Johanna (Helena Zengel), ki so jo pred šestimi leti ugrabili Indijanci in jo vzgajali kot svojo. Johanno, ki je sovražna do sveta, ki ga še ni doživela, želijo proti njeni volji vrniti biološkima teti in stricu. Kidd pristane na to, da bo dekle dostavil tja, kamor po zakonu pripada. Med iskanjem kraja, ki mu bosta lahko rekla dom, pa bosta prepotovala na stotine kilometrov po neusmiljeni divjini in se spoprijemala z izjemnimi izzivi.

Anglija v času dvajsetih let. Charlesu se z odhodom na Oxford prvič v življenju uspe rešiti svojih hladnih staršev. Nenadoma se znajde v tujem svetu aristokracije, mladih intelektualcev in čudakov, med katerimi je tudi Sebastian Flyte. Ko ga ta povabi k sebi domov, je Charles od prvega trenutka očaran nad veličino družinskega posestva in še bolj nad Sebastianovo sestro Julio. Družina ga hitro vzljubi, Charles pa tako pade globoko pod njihov vpliv. Toda pod ugledom in denarjem se skrivajo globoki občutki krivde, ki jih v družini neguje gospodovalna matriarhinja, lady Marchmain. Charles, Sebastian in Julia pa se znajdejo v bolečem ljubezenskem trikotniku, ki dodatno razburka družinske vode.