Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.

Zločinska organizacija SPECTRE skuje načrt za krajo naprave za dešifriranje kod, s pomočjo katerega bi izvedeli podrobnosti o ruskih državnih skrivnostih, s tem pa porušili ravnovesje v svetovnem redu. Tajni agent 007 James Bond (Sean Connery) ima nalogo, da se pred zlobneži dokoplje do naprave, pri tem pa se mora soočiti z dvema hudima nasprotnikoma: nekdanjo operativko ruske tajne službe Roso Klebb (Lotte Lenya) in pretkanim morilcem Redom Grantom (Robert Shaw). Bondova zaveznica postane čedna ruska prebežnica Tatjana Romanova (Daniela Bianchi), s katero združita moči pri kraji naprave za dešifriranje. Drugi film po vrsti iz serije o tajnem agentu Jamesu Bondu je tako kot prvega režiral britanski režiser Terence Young.

Na Jamajki ubijejo britanskega tajnega agenta Strangwaysa in njegovo tajnico. Trije morilci so iz njegove pisarne ukradli dosje z imenom "Dr. No". Šef britanske tajne službe, legendarni "M" (Bernard Lee), pošlje na Jamajko svojega najboljšega agenta 007 Jamesa Bonda (Sean Connery), da bi ugotovil, zakaj je bil Strangeways umorjen. Tajni agent James Bond je knjižni lik iz romana Iana Fleminga. Prvega filmskega Bonda je upodobil Sean Connery, ki je bil v času snemanja skoraj povsem neznani igralec, ta vloga pa je iz njega naredila zvezdnika svetovnega formata. Film "Dr. No" je režiral britanski režiser Terence Young, ki je pred tem posnel vrsto zabavnih akcijskih filmov.

Nicolas Cage igra Benjamina Franklina Gatesa, ki predstavlja tretjo generacijo družine lovcev na zaklade. Benjamin je vse svoje življenje namenil iskanju zaklada, za katerega le redki verjamejo, da sploh obstaja. Pot do njegovega skrivališča je v šifrah zapisana na bankovec za en dolar in na hrbtno stran deklaracije o neodvisnosti. Ko Benjamin izve, da se pripravlja kraja deklaracije, mora, da bi zaščitil najbolj varovano skrivnost v zgodovini človeštva, sam ukrasti mapo, preden se jo polastijo napačne roke.

James Bond že več kot leto lovi sovražnika Ernsta Blofelda (Telly Savalas). Nekega dne reši življenje lepi Tracy, ki skuša storiti samomor. Tracy Di Vicenzo (Diana Rigg) je hči Marc-Angeja Draca, vodje največje evropske kriminalne združbe. Ta hoče, da se Bond poroči z njegovo hčerjo, da bi jo tako zaščitil in mu v zameno ponudi podkupnino in ključne informacije o Blofeldu. Bond ga zavrne, kmalu pa mu Tracy priraste k srcu in se dejansko želi poročiti z njo. Medtem izve, da se Blofeld skriva v Švici; spremenil si je ime in videz in nad človeštvo namerava spustiti smrtonosen virus. Obračun postane še bolj oseben, ko se Blofeld na tragičen način maščuje Bondu. Vohunski triler "V službi njenega veličanstva" je edini film, v katerem slavnega tajnega agenta upodobi dotlej neznani George Lazenby.

Ameriško raketo v vesolju zajame neznana vesoljska ladja. Američani za ugrabitev obtožijo Ruse, zato se svetovni supersili znajdeta na robu jedrske vojne. Britanska vlada je medtem prepričana, da je za vse skupaj kriv nekdo drug, saj vesoljska ladja pristane na japonskem ozemlju. Tajni agent 007 James Bond (Sean Connery) mora zdaj zaustaviti človeka, ki si je zamislil in izpeljal vesoljsko ugrabitev, svojega dolgoletnega sovražnika in vodjo zločinske organizacije SPECTRE Ernsta Blofelda (Donald Pleasence). Ta je odločen zanetiti svetovno vojno iz velikanskega skrivnega štaba, ki ga je ustvaril v mirujočem vulkanu. Ko se odštevanje začne, Bond združi moči z japonsko agentko Kissy Suzuki (Mie Hama), da bi skupaj preprečila svetovno katastrofo.

V Jonskem morju potone britanska vohunska ladja. Britanska tajna služba najame morskega raziskovalca Timothyja Havelocka, da bi jo našel. Kajti na ladji se nahaja dragocen tovor: mogočni sistem A.T.A.C., ki bo najditelju omogočil nadzor nad jedrskimi podmornicami. Havelocka in njegovo ženo napade Kubanec Hector Gonzales ter ju ubije. Napad preživi le njuna čedna hči Melina (Carole Bouquet), ki je odločena, da bo maščevala smrt svojih staršev. Tako združi moči z Jamesom Bondom, ki mora najprej ugotoviti, kdo je Gonzalesa najel. Sledi ga pripeljejo do grškega poslovneža Kristatosa, nekdanjega nacističnega dvojnega agenta, ki zdaj dela za rusko obveščevalno službo.

James Bond (Timothy Dalton) pomaga ruskemu generalu Georgiju Koskovu (Jeroen Krabbé) pri drznem prebegu na zahod. To se zgodi med koncertom v Bratislavi, kjer Bond opazi, da Koskova varuje čedna ostrostrelka Kara (Maryam d'Abo), ki je hkrati tudi čelistka v simfoničnem orkestru. Koskov v Angliji tajni službi MI6 pove za generala Pushkina (John Rhys-Davies), ki namerava pobiti vse zahodne vohune. Zato se je treba generala znebiti in to nalogo zaupajo agentu 007 Jamesu Bondu. Medtem Koskova ugrabijo iz njegovega skrivališča in kmalu postane Bondu vsa zgodba sumljiva; še toliko bolj, ko odkrije povezavo med Koskovim in fanatičnim preprodajalcem orožja, ameriškim generalom Bradom Whitakerjem (Joe Don Baker).

Tajni agent 007 James Bond (Roger Moore) mora najti izginulo napravo, ki zbira sončno energijo in jo spreminja v uničevalno orožje. Vrhunska tehnologija bi tistemu, ki bi jo imel v lasti, dala izjemno moč. Zanjo se zanima tudi razvpiti morilec in nekdanji agent ruske tajne službe KGB Francisco Scaramanga (Christopher Lee), ki slovi po svoji zlati pištoli z zlatimi naboji. Bond se z njim zaplete v nevarno igro, saj je Scaramanga odločen, da bo pokončal britanskega vohuna. Tokrat Bondu prekrižata pot kar dve čedni dekleti: Scaramangova eksotična ljubimka Andrea Anders (Maud Adams) in neizkušena britanska agentka Mary Goodnight (Britt Ekland).

V želji po svetovni medijski prevladi medijski mogotec Elliot Carver (Jonathan Pryce) s svojo napredno tehnologijo zaneti spor med Veliko Britanijo in Kitajsko. Ko se tako v kitajskih vodah potopi britanska vojaška ladja, se svet znajde na robu tretje svetovne vojne. Tajni agent 007 James Bond (Pierce Brosnan) mora v 48 urah raziskati incident, preden bi Angleži odgovorili s povračilnimi ukrepi. Da bi se dokopal do odgovorov, Bond zapelje Carverjevo čedno soprogo Paris (Teri Hatcher), ki je njegova nekdanja ljubimka. Medtem tudi Kitajce zanima, kaj se dogaja, zato na lov za resnico pošljejo svojo posebno agentko Wai Lin (Michelle Yeoh). V filmu igrata tudi Joe Don Baker in Judi Dench.

Računalniški magnat Max Zorin (Christopher Walken) je ustvaril program, s katerim namerava sprožiti potres v Kaliforniji in tako onesposobiti svojo konkurenco. Naloga tajnega agenta 007 Jamesa Bonda (Roger Moore) je ta, da ga zaustavi, vendar mu na poti stoji Zorinova postavna in smrtonosna sodelavka May Day (Grace Jones). Bondu nalogo otežuje še dejstvo, da je Zorin inteligenten psihopat, ki je bil deležen tudi urjenja pri ruski tajni službi KGB. Ampak slavnemu agentu z licenco za ubijanje na pomoč priskoči čedna geologinja Stacey Sutton (Tanya Roberts), ki ima z Zorinom tudi sama neporavnane račune. Bond in Stacey bosta morala preživeti eksplozijo, požar in poplavo ter končni obračun na slovitem mostu Golden Gate v San Franciscu.