Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.

Eden najpopularnejših filmov 20. stoletja se je prvič začel prikazovati v kinematografih 15. decembra 1939. Lahko mu rečemo kar večna klasika in velja za najdonosnejši film vseh časov.

Očarljiva Grace se na begu pred skupino gangsterjev zateče v Dogville, samotno naselje sredi Skalnega gorovja. Na pobudo mladega Toma , samozvanega predstavnika malega mesta, ji prebivalci Dogvilla ponudijo zatočišče, Grace pa se zaveže, da bo v zameno delala zanje. A ko se prične policijska preiskava, mala skupnost zahteva ugodnejši dogovor v zameno za tvegano skrivanje nesrečne Grace, ki se sooči s krutim dejstvom, da je dobrota tega mesteca zelo relativna. Toda Grace v sebi nosi skrivnost in to zelo nevarno. Prebivalcem Dogvilla bo morda še celo žal, da so si drznili pokazati zobe. Film je prvi iz nove trilogije Larsa von Trierja na temo Združenih držav Amerike. V primerjavi s prejšnjo serijo, posneto po "zapovedih" gibanja Dogma 95, je Dogville korak naprej v smislu eksperimentiranja, saj se celotno dogajanje odvija na črnem odru s kulisami in na tleh označenimi elementi.

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.

Johnny Rico se prostovoljno javi v vojsko, da bi osvojil srce očarljive Carmen Ibanez. Ko se med urjenjem zgodi tragična nesreča, Johnny spozna, da se je vojski pridružil zaradi napačnih razlogov. Ko hoče vojsko zapustiti, Zemljo napadejo orjaške žuželke, ki njegovo rojstno mesto zravnajo s tlemi. Zaradi smrti svoje družine in prijateljev se Johnnyjeva žalost prelevi v jezo in odloči se, da bo ostal v vojski ter se boril proti žuželkam. S svojo enoto odpotuje na oddaljene planete, da bi se boril proti neusmiljenemu sovražniku.