Državni tožilec Jim Garrison začne na lastno pest raziskovati atentat na Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu, saj uradni izjavi FBI-ja ne verjame. Svoj nos velikokrat vtakne tja, kamor ne sodi, zato trpi tudi njegova družina. Film je bil nominiran za osem oskarjev, med drugim tudi za najboljši film.

Film govori o petnajstih letih ameriškega vesoljskega programa in se osredotoča na izvirno posadko projekta Mercury. Scott Glenn upodobi Alana Sheparda, prvega Američana v vesolju; Fred Ward je Gus Grissom, astronavt, ki se mu nič ne izide po načrtih; Ed Harris igra Johna Glenna, prvega Američana, ki je obkrožil Zemljo. Soočajo se z nevarnostmi in skrbmi, ki pestijo astronavte (med drugim se Glenn ves čas pritožuje, da je težko biti samozavesten, če veš, da je tvojo raketo zgradil najcenejši ponudnik), pa tudi z osebnimi krizami, ki vključujejo njihove družine (Glennova žena Annie, ki jeclja, se boji televizijskega intervjuja, medtem ko je Grissomova žena Betty jezna, da njenega moža nimajo za junaka, ker njegova misija ni uspela, in grenko izjavi: "Hočem svoj trenutek slave!"). Prikazan je tudi razkol med brezmadežno podobo Mercuryjevih pilotov v javnosti in njihovo včasih precej prostaško naravo.

Resnična zgodba o žvižgačici britanske obveščevalne službe Katharine Gun, ki je pred invazijo na Irak leta 2003 izdala strogo zaupni memorandum NSA, ki razkriva skupno nezakonito vohunsko operacijo ZDA in Združenega kraljestva proti članicam Varnostnega sveta ZN. Memorandum je predlagal izsiljevanje držav članic, da bi glasovale za vojno.