Bivši gangster Noodles se konec 60. let prejšnjega stoletja po 35 letih vrne v New York, v svoje nekdanje revirje jugovzhodnega Manhattna. Osiveli starec, ki ga je povozil čas, se z grenko nostalgijo spominja časov odraščanja na umazanih ulicah, bliskovitega vzpona v judovski mafiji, ki je cvetela v času prohibicije, in prijateljevanja s temperamentnim Maximilianom.
Film Larsa von Trierja PLESALKA V TEMI je dobitnik tako imenovanega »evropskega oskarja«, ki ga podeljuje združenje EFA, nagrade, ki jo podeljujejo najboljšemu evropskemu filmu leta 2000. Lars von Trier je proglašen za najboljšega režiserja tega leta, pevka Björk pa za najboljšo igralko. Film pa ni navdušil le strogih kritikov, temveč mu je prvo mesto dodelila tudi publika.
Izvrstni kimič s črnohumornim nadihom je režiral Joel Coen po scenariju, ki ga je napisal z bratom Ethanom. Na Festivalu v Cannesu je dobil nagrado za najboljšega režiserja. Frances McDormand je bila nagrajena z oskarjem za najboljšo igralko, Joel in Ethan pa z oskarjem za najboljši scenarij. Fargo je po mnenju mnogih kritikov verjetno najboljši film v karieri bratov Coen. Prodajalec rabljenih avtomobilov Jerry Lundegaard zaide v hude dolgove, zato se odloči organizirati ugrabitev svoje žene, da bi od njenega bogatega očeta Wadea Gustafsona dobil visoko odkupnino. Jerry živi v Minneapolisu v zvezni državi Minnesoti, za ugrabitev pa najame dva neumna in okrutna kriminalca, ki živita v mestu Fargo v Severni Dakoti. Eden od njiju, Carl Showalter, ves čas govori, drugi, neumnejši in nevarnejši Gaear Grimsurd, pa ves čas molči. Jerry se z njima dogovori, da si bodo razdelili denar od odkupnine. Dvojec zelo nespretno izvede ugrabitev...
V sanjskem trilerju ljubosumni glasbenik umori ženo. Pa res? Nič ni, kakor je videti – v gnusni sestavljanki spreminjajočih se osebnosti, čudnih strasti in strašljive napetosti kultnega režiserja Davida Lyncha. Fred je avantgardni džezovski saksofonist, ki razkošno in moderno prazno hišo deli z ženo Renee. Fred sumi, da mu je nezvesta, a ima večje skrbi od tega, ko se pred njegovimi vrati pojavi niz videokaset s posnetki, ki dokazujejo, kako nekdo opazuje njegov dom od znotraj in od zunaj. Potem ko najdejo umorjeno Renee, se Fred znajde za rešetkami – a nekega dne ga ni več v celici. Kaže, da se je telesno spremenil v Peta Draytona, mladega avtomehanika, ki se je nespametno zapletel z ženo mafijskega šefa Dicka Laurenta; bohotno blondinko po imenu Alice, ki je videti natanko tako kot Renee.
Clarence in Alabama sta malce neobičajen par. On dela v prodajalni stripov, ona kot dekle na poziv. Po poroki se Clarence odloči "osvoboditi" svojo ženo in ubije njenega zvodnika. Nenadejano naletita tudi na svojevrstno poročno darilo, ki se ga Clarence odloči prodati v Los Angelesu. Začne se pot, polna krvi, krogel in kultnih dialogov. Scenarij je bil delo Quentina Tarantina, vendar je zaradi svoje dolžine v filmu uporabljen le delno. Drugi del je kasneje postal film Rojena morilca.
Kaznjenec na pogojnem izpustu se skupaj z izvoljenko poda na beg pred njeno obsedeno materjo in tolpo hladnokrvnih morilcev. V groteskne pejsaže ameriškega juga postavljena melodrama se sprevrže v bolesten, od glave do pet lynchevski psiho-triler.
V sodobnem pogledu režiserja Baza Luhrmanna na klasično tragedijo Williama Shakespeara sta Montague in Capulettova svoj nenehni spor preselila v soparno predmestje Verona Beach, kjer se Romeo in Julija zaljubita in se na skrivaj poročita. Čeprav je film vizualno sodoben, ostaja bardov dialog.