Drama spremlja uporniškega mladeniča Willa Huntinga, ki kot hišnik dela na slovitem inštitutu MIT, čeprav ima fotografski spomin in je matematični genij. Kot gradbenik dela in živi v južnem Bostonu skupaj s prijatelji iz otroštva, posebej s prostodušnim Chuckiejem. V študentskem naselju spozna čedno, inteligentno britansko študentko Skylar in med njima se začne razvijati ljubezen. Univerzitetni profesor in nekdanji državni matematični prvak Lambeau nekoč pripravi poseben izziv za svoje študente: na hodnik pred učilnico razobesi zahtevno matematično nalogo in kdor bi jo pravilno rešil, naj bi imel zagotovljeno oceno pri njegovem predmetu. Will skrivaj opravi preizkušnjo in Lambeau se postopoma dokoplje do briljantnega avtorja pravilne rešitve.
Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.
Lovec na zaklade, znani Brock Lovett in njegova ekipa leta 1996 med iskanjem ogrlice imenovane “Srce oceana” (angleško The Heart of the Ocean) najdejo sef na potopljeni ladji RMS Titanic. A v sefu ne najdejo diamanta, temveč čudovito risbo gole ženske, ki nosi Srce oceana na dan, ko se je Titanik potopil. Risba vzbudi zanimanje starejše Rose DeWitt Bukater. Po tem ko vidi risbo, na dan prikliče spomine sedemnajstletne sebe, ki se je vkrcala na Titanik. Ko vidi posnetke potopljene ladje, začne pripovedovati zgodbo. Glavna zgodba filma je postavljena v leto 1912, ko Titanik odpljuje na svojo prvo in zadnjo vožnjo.
Clarence in Alabama sta malce neobičajen par. On dela v prodajalni stripov, ona kot dekle na poziv. Po poroki se Clarence odloči "osvoboditi" svojo ženo in ubije njenega zvodnika. Nenadejano naletita tudi na svojevrstno poročno darilo, ki se ga Clarence odloči prodati v Los Angelesu. Začne se pot, polna krvi, krogel in kultnih dialogov. Scenarij je bil delo Quentina Tarantina, vendar je zaradi svoje dolžine v filmu uporabljen le delno. Drugi del je kasneje postal film Rojena morilca.
Newyorški intelektualec, pisec nagrajevanih dramskih besedil, raztreseni Barton Fink, se odzove vabilu mogočnega producenta in odpotuje v Hollywood, da bi tam napisal scenarij za prostaško pretepaško dramo. Nastani se v skrivnostnem hotelu, tam pa ga pesti resna kreativna blokada. Njegov sosed, debeli trgovski potnik, mu skuša pomagati, vendar niz bizarnih pripetljajev Bartona vse bolj odvrača od pisanja.
Kaznjenec na pogojnem izpustu se skupaj z izvoljenko poda na beg pred njeno obsedeno materjo in tolpo hladnokrvnih morilcev. V groteskne pejsaže ameriškega juga postavljena melodrama se sprevrže v bolesten, od glave do pet lynchevski psiho-triler.