Ko 12-letna Mathilda v morilskem pohodu izgubi vse člane svoje družine, tudi ljubljenega bratca, se zateče v sosednje stanovanje. Tam živi Léon, profesionalni morilec in samotar, ki ima tudi nežno plat. Med moškim in odraščajočim dekletom se splete posebna vez. Mathilda sčasoma pregovori Léona, da jo nauči ubijalskih veščin, zato da se bo nekega dne maščevala morilcu, ki ji je odvzel brata.

Vozovi, sandali in meči so se po več desetletjih pogumno in krvavo vrnili na velika platna v tem spektakularnem epskem filmu, ki je leta 2000 osvojil pet oskarjev, med drugim za najboljši film. Dobil ga je tudi Russell Crowe za svojo upodobitev Maksima, nekoč velikega rimskega generala, ki je končal v suženjstvu pod sadističnim in zavistnim vladarjem Komodom (Joaquin Phoenix). Maksim se želi maščevati za smrt svoje družine, ki so jo ubili Komodovi možje, in postane najsrditejši in najbolj priljubljen gladiator v vsem Rimu. To ga pripelje do neizogibnega spopada s svojim smrtnim sovražnikom. Igrajo še Connie Nielsen, Oliver Reed (v svoji zadnji filmski vlogi), Derek Jacobi, Djimon Hounsou in Richard Harris. Film je režiral Ridley Scott (Osmi potnik, Hanibal) po scenariju Davida Franzonija, Johna Logana in Williama Nicholsona.

V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.

Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.

Sara živi sama v svojem stanovanju na Coney Islandu; bivanje pred televizijskim zaslonom je vsakodnevna stalnica, še posebej med njeno priljubljeno oddajo, nekakšnim križancem med talk-showom in kvizom. Njen sin Harry jo občasno obišče, predvsem pa premišljuje o tem, kako najlažje priti do denarja. Odgovor je na dlani: s preprodajo drog. Nekega dne Sara po pošti prejme sporočilo, da je izbrana za gostovanje v oddaji, toda njena rdeča obleka, edina spodobna cunja v omari, je občutno preozka. Potrebno bo hujšanje, in če ne gre po naravni poti, bo šlo s pomočjo kemije ...

V sanjskem trilerju ljubosumni glasbenik umori ženo. Pa res? Nič ni, kakor je videti – v gnusni sestavljanki spreminjajočih se osebnosti, čudnih strasti in strašljive napetosti kultnega režiserja Davida Lyncha. Fred je avantgardni džezovski saksofonist, ki razkošno in moderno prazno hišo deli z ženo Renee. Fred sumi, da mu je nezvesta, a ima večje skrbi od tega, ko se pred njegovimi vrati pojavi niz videokaset s posnetki, ki dokazujejo, kako nekdo opazuje njegov dom od znotraj in od zunaj. Potem ko najdejo umorjeno Renee, se Fred znajde za rešetkami – a nekega dne ga ni več v celici. Kaže, da se je telesno spremenil v Peta Draytona, mladega avtomehanika, ki se je nespametno zapletel z ženo mafijskega šefa Dicka Laurenta; bohotno blondinko po imenu Alice, ki je videti natanko tako kot Renee.