Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Poslovnež Oh Dae-su se neke noči leta 1988 znajde zaprt v majhni hotelski sobi brez oken in tam ostane petnajst let. Ne ve, kdo ali zakaj mu je naprtil kruto kazen. Kriv je brez krivde. Izdeluje sezname ljudi, ki jih je v življenju prizadel, da bi našel razlog. Njegovi neusmiljeni ugrabitelji ga preživljajo in hranijo s pomirjevali. Družbo mu dela le televizija. Po petnajstih letih samotne agonije je Oh Dae-su vržen v prostost. V žepu ima denar in mobilni telefon, na sebi drago obleko, v sebi pa sovraštvo in en sam cilj: maščevati se neznancu, ki mu je, dozdevno brez razloga, odvzel življenje.

Film Larsa von Trierja PLESALKA V TEMI je dobitnik tako imenovanega »evropskega oskarja«, ki ga podeljuje združenje EFA, nagrade, ki jo podeljujejo najboljšemu evropskemu filmu leta 2000. Lars von Trier je proglašen za najboljšega režiserja tega leta, pevka Björk pa za najboljšo igralko. Film pa ni navdušil le strogih kritikov, temveč mu je prvo mesto dodelila tudi publika.

Očarljiva Grace se na begu pred skupino gangsterjev zateče v Dogville, samotno naselje sredi Skalnega gorovja. Na pobudo mladega Toma , samozvanega predstavnika malega mesta, ji prebivalci Dogvilla ponudijo zatočišče, Grace pa se zaveže, da bo v zameno delala zanje. A ko se prične policijska preiskava, mala skupnost zahteva ugodnejši dogovor v zameno za tvegano skrivanje nesrečne Grace, ki se sooči s krutim dejstvom, da je dobrota tega mesteca zelo relativna. Toda Grace v sebi nosi skrivnost in to zelo nevarno. Prebivalcem Dogvilla bo morda še celo žal, da so si drznili pokazati zobe. Film je prvi iz nove trilogije Larsa von Trierja na temo Združenih držav Amerike. V primerjavi s prejšnjo serijo, posneto po "zapovedih" gibanja Dogma 95, je Dogville korak naprej v smislu eksperimentiranja, saj se celotno dogajanje odvija na črnem odru s kulisami in na tleh označenimi elementi.

Madrid, 1980. 27-letni filmski režiser Enrique Goded, ki je svoji mladosti navkljub režiral že tri uspešnice, v časopisih išče navdih za svoj četrti film. Obišče ga privlačen bradati mladenič, ki trdi, da je njegov prijatelj iz šole Ignacio Rodriguez. Enrique se prijatelja dobro spominja, in ga v obiskovalcu ne prepozna. Res pa se nista videla že 16 let. Enrique se ne zaveda, da ima zgodbo za naslednji film pred nosom: Ignacio mu ponuja svojo črtico Obisk, ki govori o njunem otroštvom, šolskih letih, težavah z duhovniki, represiji, nogometnih tekmah … Pod pogojem, da v filmu prav Ignacio odigra glavno vlogo, vlogo transvestita Zahara …

Velikansko podvodno plovilo ugrabi angleško in rusko podmornico. Svet se zaradi napetosti med velesilama vnovič znajde na robu vojne. Britanskega vohuna Jamesa Bonda (Roger Moore), ki združi moči s čedno rusko agentko Anyo Amasovo (Barbara Bach), sledi pripeljejo do ladijskega mogotca Karla Stromberga (Curt Jurgens). Ta v svojem velikanskem podvodnem domovanju pripravlja strašen načrt, s katerim namerava uničiti New York ter nazadnje zavladati svetu. Stromberg v boj proti Bondu pošlje neuničljivega velikana Jawsa (Richard Kiel) z jeklenimi zobmi, ostrimi kot rezilo. Zamero do Bonda pa goji tudi Anya, ki ima s slavnim agentom lastne načrte.

Po dolgem iskanju James Bond (Sean Connery) vendarle najde Ernsta S. Blofelda (Charles Gray), vodjo mednarodne zločinske organizacije SPECTRE, ter ga ubije. Šlo je za osebno maščevanje, saj je Blofeld v prejšnji pustolovščini ubil Bondovo ženo. Šef "M" (Bernard Lee) tajnega agenta 007 pozneje pošlje na novo misijo. V južnoafriških rudnikih, kjer izkopljejo večina svetovnih diamantov, že nekaj časa ne morejo odkriti, kdo stoji za vse večjimi in pogostejšimi krajami. Pojavljajo se špekulacije o dvigu cene diamantov v svetu, vendar krožijo tudi nekatere druge teorije zarote. Britanska služba ugrabi kurirja, ki prenaša ukradene diamante iz Amsterdama v ZDA, na njegovo mesto pa se pretihotapi James Bond.