Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.

Sara živi sama v svojem stanovanju na Coney Islandu; bivanje pred televizijskim zaslonom je vsakodnevna stalnica, še posebej med njeno priljubljeno oddajo, nekakšnim križancem med talk-showom in kvizom. Njen sin Harry jo občasno obišče, predvsem pa premišljuje o tem, kako najlažje priti do denarja. Odgovor je na dlani: s preprodajo drog. Nekega dne Sara po pošti prejme sporočilo, da je izbrana za gostovanje v oddaji, toda njena rdeča obleka, edina spodobna cunja v omari, je občutno preozka. Potrebno bo hujšanje, in če ne gre po naravni poti, bo šlo s pomočjo kemije ...

O heroinu z ljubeznijo. "Izberite življenje. Izberite službo. Izberite kariero. Izberite družino. Izberite prekleto velik televizor. Izberite pralne stroje, avtomobile, CD predvajalnike in električne odpirače za konzerve. Izberite dobro zdravje, nizko raven holesterola in zobozdravstveno zavarovanje ... A zakaj bi jaz naredil kaj takega? Izbral sem, da ne izberem življenja. Izbral sem nekaj drugega. In zakaj? Brez razloga. Le kdo potrebuje razlog, če ima heroin?" Mark Renton (Ewan McGregor) je junak kultnega romana Irvina Welsha in po njem posnetega filma; zasvojenec z mamili po lastni izbiri, ki se skupaj s svojimi "prijatelji" Spudom, Sick Boyem, Tommyjem in sociopatom Begbiejem vdaja heroinski omami. Njihov upor zoper vrednote "normalne" družbe je čudaški in samouničevalen, a v njem blaženo uživajo – ne vedoč, da se bliža neizogibnemu koncu. Renton se slednjič odloči opustiti heroinsko zasvojenost, toda ali mu lahko "normalno" življenje ponudi enak odmerek vznemirljivosti?

Madrid. Mlada, marljiva in privlačna Raimunda živi z brezposelnim možem in mladoletno hčerko. Nimajo veliko denarja, zato ima Raimunda več služb. Močna ženska in rojena borka je čustveno precej krhka. Od otroštva prikriva strašno skrivnost. Njena starejša sestra Sole se preživlja z neprijavljenim frizerskim salonom v lastnem stanovanju...

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.