Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.

V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.

Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.

Eden najpopularnejših filmov 20. stoletja se je prvič začel prikazovati v kinematografih 15. decembra 1939. Lahko mu rečemo kar večna klasika in velja za najdonosnejši film vseh časov.

V času Velike depresije se Tom Joad vrača iz zapora k svoji družini v Oklahomi, a pričakajo ga gole stene zapuščene hiše. Njegovi domači so kot mnogi ostali kmetje izgubili lastništvo nad zemljo in ko jih Tom najde, se pripravljajo na selitev v Kalifornijo, od koder prihajajo spodbudne novice o blaginji in delu na plantažah in vinogradih. Tom se jim pridruži na poti, a kmalu postane jasno, da Joadovi še zdaleč niso edini, ki si obetajo boljše življenje na zahodu. Ena najslavnejših filmskih adaptacij Steinbeckovega dela, ki odlično povzame vzdušje časa, množičnih selitev in obupa, ki spodbudi upor preziranih.

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.

Johnny Rico se prostovoljno javi v vojsko, da bi osvojil srce očarljive Carmen Ibanez. Ko se med urjenjem zgodi tragična nesreča, Johnny spozna, da se je vojski pridružil zaradi napačnih razlogov. Ko hoče vojsko zapustiti, Zemljo napadejo orjaške žuželke, ki njegovo rojstno mesto zravnajo s tlemi. Zaradi smrti svoje družine in prijateljev se Johnnyjeva žalost prelevi v jezo in odloči se, da bo ostal v vojski ter se boril proti žuželkam. S svojo enoto odpotuje na oddaljene planete, da bi se boril proti neusmiljenemu sovražniku.

Podjetnik Carter Verone svoje podjetje uporablja za ponarejanje denarja in tihotapljenje mamil. Agenti FBI ga opazujejo že več kot leto dni, vendar mu ne morejo dokazati ničesar, razen nezakonitih cestnih dirk. Na robu obupa se obrnejo na bivšega policista Briana O'Connorja in bivšega zapornika Romana Pearca. Ponudijo jima dogovor, ki ga ne moreta zavrniti. Tako pod krinko cestnih dirkačev začneta delati za Verona. Poleg privlačnih avtomobilov in nevarne naloge ju zdaj čaka adrenalinska vožnja, polna preobratov in presenečenj.