Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.

Dva moška, Benigno in Marco, se spoznata v zasebni kliniki. Lydia, Marcovo dekle, je po poklicu bikoborka in je zaradi poškodbe med bitko padla v komo. Benigno kot bolničar skrbi za drugo dekle v komi, mlado študentko baleta Alicio. Moška med čakanjem v bolnišnici navežeta intenziven stik in si drobec za drobcem razkrivata najbolj intimne plasti svojih življenj.

Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.

Ni ga seznama najbolj znanih filmskih citatov, ki ne bi vseboval fraze »You can’t handle the truth!«. Film režiserja Roba Reinerja (Stand by Me, Misery, The Bucket List), A Few Good Men, predstavi polkovnika Nathan R. Jessupa (Jack Nicholson), arogantnega poveljnika mornariške baze Guantanamo Bay na Kubi in Daniela Kafeeja (Tom Cruise), mladega samozavestnega odvetnika, ki v finalnem aktu filma polkovnika Jessupa skuša pripraviti do priznanja, da je ta ukazal »rdečo kodo«, ustrahovalni postopek za mlade marince, ki je botroval k smrti enega izmed častnikov. Kljub dramatičnemu zaključku, pa je film A Few Good Men mnogo več kot le verbalni dvoboj med Cruseom in Nicholsonom. Odvetniška drama s pridihom komedije in trilerja, ki je bila prirejena po gledališki igri, predstavi ideje kot so dolžnosti vojakov, naravo konformnosti, preganjanje šibkih in slepo sledenje avtoriteti.

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.