V tej viharni noči udari strela v grad in ga razkolje od vrha do tal in naredi ognjeno brezno. Takšen je začetek Ronjinega življenja med dvanajstimi razbojniki v očetovi tolpi. Ronja je edini otrok v očetovem gradu in je tudi njegova ljubljenka. Starši ji dajejo veliko svobode. Začne odkrivati lepote gozdov, ki obkrožajo grad, reke, slapove, živali in skrivnostne zlobne škrate in gozdnice. Sovražna razbojniška tolpa s poglavarjem Borkom se vseli v severni del razklanega mattisovega gradu. Ta ima sina Birka, ki je Ronjin vrstnik. Kljub sovraštvu med tolpama se Ronja in Birk spoprijateljita. Ko Ronjin oče Mattis izve za njuno prijateljstvo, noče več slišati za svojo hči. Ronja in Birk se zato odselita v Medvedjo jamo. Tam preživita čudovito poletje, polno drobnih pustolovščin. Nekega jesenskega dne, ko se je že ohladilo, Ronja pri izviru sreča svojega skrušenega in nesrečnega očeta, ki se je zdaj pripravljen se je sprijazniti z njenim prijateljstvom z Birkom. ...

Mišek Lenivšek nima nič, in hkrati vse. Ni mu do običajnega življenja, v katerem se veliko dela. Raje vandra po svetu s kitaro in pesmijo ter tisto, kar potrebuje, poišče pri prijateljih. Teh je v gozdu Hokipoki veliko, sem in tja pa jim ponagaja zviti in nekoliko črnogledi lisjak Zmikavt. Miškam povzroča skrbi, saj je mesojedec. Gozdne živalce se želijo dogovoriti za pravila, ki bi vsem omogočila življenje v miru vse živali naj bodo prijateljice, nihče ne sme jesti živih bitij; kdor je len in si ne najde hrane sam, je ne sme vzeti drugemu. Zmikavta zelo skrbi, kaj bo odslej jedel. Mišek Polde pa pravi: samo če držimo skupaj in smo prijatelji, si lahko tudi pomagamo.

Peter se mora izseliti iz svoje sobe, ko se k njim priseli nedavno ovdoveli dedek, zato se domisli niza potegavščin, da bi odgnal neželenega gosta. Vendar se dedek izkaže za veliko zahtevnejši zalogaj in vojna med njima je neizogibna.