Pripoved z nadnaravnimi elementi je postavljena v državno kaznilnico Cold Mountain, kjer na smrtno obsodbo čaka prijazni velikan John Coffey, ki je obdarjen s skrivnostno močjo. Ko glavni jetniški stražar, Paul Edgecomb, pobližje spozna Coffeyja, se začne na vse kriplje boriti proti njegovi usmrtitvi.

Čeprav z njim ni nič narobe, McMurphy hlini norost, da bi kazen lahko preživel v mirnem okolju psihiatrije. Hitro se izkaže, da njegovo bivanje v bolnišnici ne bo posuto z rožicami. Oddelek namreč vodi stroga in neusmiljena sestra Mildred Ratched, ki s poniževanjem, mučenjem in zastraševanjem nadzoruje paciente. Pretkani McMurphy se skupaj s svojimi sotrpini odloči, da ji bo vrnil milo za drago.

Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.