Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Film režiserja Rona Howarda prinaša resnično zgodbo o matematičnem geniju Johnu Forbesu Nashu ml. Popelje nas v leto 1947, ko pride mladi Nash študirat na univerzo Princeton na podiplomski študij matematike. Kmalu razvije razpravo o teoriji tekmovanja, ki predrzno izpodbija uveljavljeno doktrino Adama Smitha, očeta sodobne ekonomije. V času hladne vojne s Sovjetsko zvezo mu skrivnostni William Parcher naloži strogo zaupno nalogo: dešifriranje sovražnikovih kod. Tako začne Nash delati za vlado, obenem pa spozna lepo in izjemno bistro študentko fizike Alicio Larde. Ko Nash zboli za paranoično shizofrenijo, ga Alicia spodbudi, naj se začne boriti z neozdravljivo boleznijo. Po letih boja je Nash v resnici premagal tragedijo in naposled prejel Nobelovo nagrado.

Film temelji na resnični zgodbi Američana, ki je leta 1994 opravil neverjetno pot po osrčju Amerike. Ko 73-letni Alvin izve, da je njegovega brata zadela kap, se ga odloči obiskati in zgladiti njun dolgoletni spor. Ker pa ga dajejo kolki in mu peša vid ter nima vozniškega dovoljenja, se trmasti Alvin usede na svojo kosilnico, nanjo pripne manjšo prikolico in se odpravi na skoraj 400 kilometrov dolgo potovanje od domačega mesteca Laurens v državi Wisconsin do Mount Ziona v Iowi. Na poti naleti na številne ovire, pa tudi na ljudi, ki mu hočejo pomagati.

Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.