Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Poslovnež Oh Dae-su se neke noči leta 1988 znajde zaprt v majhni hotelski sobi brez oken in tam ostane petnajst let. Ne ve, kdo ali zakaj mu je naprtil kruto kazen. Kriv je brez krivde. Izdeluje sezname ljudi, ki jih je v življenju prizadel, da bi našel razlog. Njegovi neusmiljeni ugrabitelji ga preživljajo in hranijo s pomirjevali. Družbo mu dela le televizija. Po petnajstih letih samotne agonije je Oh Dae-su vržen v prostost. V žepu ima denar in mobilni telefon, na sebi drago obleko, v sebi pa sovraštvo in en sam cilj: maščevati se neznancu, ki mu je, dozdevno brez razloga, odvzel življenje.

Zgodba v stilu srhljivega psihološkega trilerja pripoveduje o osemletnem dečku z imenom Cole Sears, ki ga preganja temačna skrivnost: obiskujejo ga duhovi umrlih. Cole je izredno občutljiv in krhek deček, razpet med grozo, ki jo doživlja ob vsakem obisku, in med strahom pred nerazumevanjem, ki bi ga dobil v odgovor, če bi svojo skrivnost komu zaupal. Končno se zaupa svojemu psihiatru, dr. Malcolmu Croweu. Njuna skupna pot do razumevanja neznanega in nadnaravnega ju vodi do spoznanja, ki ga ne eden ne drugi nista pričakovala in kar lahko razumeta in obvladata le s skupnimi močmi.

Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.