Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok za nadzorovanje tiči povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne tudi njegovo lastno razmišljanje. Dramo je evropska filmska akademija nagradila v kategorijah najboljšega filma, igralca in scenarija, prejel pa je tudi oskarjevo nominacijo za najboljši tujejezični film.
Film govori o petnajstih letih ameriškega vesoljskega programa in se osredotoča na izvirno posadko projekta Mercury. Scott Glenn upodobi Alana Sheparda, prvega Američana v vesolju; Fred Ward je Gus Grissom, astronavt, ki se mu nič ne izide po načrtih; Ed Harris igra Johna Glenna, prvega Američana, ki je obkrožil Zemljo. Soočajo se z nevarnostmi in skrbmi, ki pestijo astronavte (med drugim se Glenn ves čas pritožuje, da je težko biti samozavesten, če veš, da je tvojo raketo zgradil najcenejši ponudnik), pa tudi z osebnimi krizami, ki vključujejo njihove družine (Glennova žena Annie, ki jeclja, se boji televizijskega intervjuja, medtem ko je Grissomova žena Betty jezna, da njenega moža nimajo za junaka, ker njegova misija ni uspela, in grenko izjavi: "Hočem svoj trenutek slave!"). Prikazan je tudi razkol med brezmadežno podobo Mercuryjevih pilotov v javnosti in njihovo včasih precej prostaško naravo.
Mlada cesarica Sissi biva v palači Gödölle na Madžarskem z majhno hčerko in nekaterimi dvorjani. Tukaj je lahko sama, osvobojena vseh strogih dvornih pravil v Avstriji. Dneve preživlja z grofom Andrassyjem, v vožnji po gozdovih. Na plesu v svojem gradu izkazuje svojo ljubezen do nje. Zaradi tega je Sissi prisiljena, da prekine svoj odnos z njim in se vrne na Dunaj. Kmalu je ugotovila, da je resno bolna, ima namreč tuberkulozo. Dr. Seeburger je prepričan, da ne bo preživela zime, vendar bi lahko pomagala sprememba podnebja. Po nekaj mesecih na Madeiri se Sissi bolezen še poslabša. Njena mati, vojvodkinja Ludovika, se odloči, da odide na Madeiro, da bi pomagal Sissi, da ponovno pridobi veselje do življenja. Ko Dr. Seeburger več mesecev kasneje preučuje Sissi na Krfu, ugotovi, da je popolnoma okrevala. Avstrijski ministri predlagajo, naj cesar Franz Joseph združi svojo srečanje s Sissyi na uradnem obisku v Lombardiji-Venetiji. Avstrija je tam sovražna, ampak ...
Preko madžarske učiteljice mlado cesarico Sissi očara Madžarska, država, ki je nikoli ni obiskala, vendar jo privlači. Svet ministrov želi kaznovati nekaj madžarskih upornikov, vendar cesar Franz Joseph podeli vsem upornikom amnestijo, vključno z njihovim voditeljem grofom Andrassyjem. Na cesarja vpliva njegova žena, ki trdi, da s silo ne more osvojiti države, ampak le z ljubeznijo. Madžare je zelo gane Sissijeva ljubezen do njihove države in želijo kronati Franca Jožefa in Sissi kot kralja in kraljico Madžarske. Na velikem plesu za Madžarsko, cesarska mati, nadvojvoda Sofi, užali grofa Andrassyja, ker ga ni hotela pozdraviti. Sissi reši situacijo s povabilom grofa Andrassya, na ples z njo. Sissi rodi hčerko, vendar je njena sreča končana, ko se nadvojvoda Sophie odloči hraniti otroka in jo odvzame Sissi. Sissi pobegne k svoji družini na Bavarsko. Franz Joseph ji sledi ...
V zgodbi o začetkih ustanavljanja največje in najbolj razvpite obveščevalne agencije CIA spoznamo idealističnega mladeniča Edwarda, ki pozna pravi pomen domoljubja in kot agent nima težav s prikrivanjem skrivnosti. Toda paranoja hladne vojne v njem veča neprijeten občutek, da ne more več nikomur zaupati, kar na težko preizkušnjo postavi njegova prepričanja, vse bolj pa je odtujen tudi od družine in žene, ki ne more več prenašati dvojnega življenja in laži, s katerimi se Edward ves čas obdaja.