Hatidže Muratova, Turkinja iz odročne in sicer zapuščene vasi v Severni Makedoniji, je ena zadnjih čebelark v Evropi, ki na starodaven način nabira med divjih čebel. V skromnem kamnitem domu brez vode in elektrike živi z ostarelo in bolehno materjo. Sicer trpko rutino vsakdana grobo spremeni prihod nomadske družine s številnimi otroki, ki se za večji zaslužek poleg živinoreje loti še intenzivnega čebelarjenja – a, ker se ne držijo Hatidžinega vodila »pol zame, pol za čebele«, resno ogrozijo Hatidžine čebelje družine in vir njenega preživetja.