Zgodba govori o življenju zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija, ki so ga kronali pri komaj treh letih. Leta 1950 je Pu Ji že pet let v zaporu, kamor ga je zaprla Rdeča armada med sovjetsko invazijo Mandžurije. Pu Ji se v zaporu spominja svojega odraščanja v razkošju Prepovedanega mesta. Imel je vse, kar si je zaželel, toda bil zaprt na dvoru in ni poznal zunanjega sveta. Ko je Kitajska postala republika, je Pu Ji prenehal biti cesar. Čeprav je poskušal reformirati Prepovedano mesto, so ga iz palače sčasoma izgnali. Tedaj se je predal dekadentnemu načinu življenja. Stopil je tudi na stran Japonske. Komunistični režim ga je rehabilitiral, ko je opustil simpatije do japonskega agresorja. Po revoluciji se je Pu Jijev svet dramatično porušil vase. Končal je kot navaden kmečki delavec v Ljudski republiki.

Sredi 19. stoletja se nema Škotinja Ada s hčerko Floro in klavirjem izkrca z ladje na novozelandski obali, da bi se omožila s Stewartom, ki si je soprogo ogledal na daljavo in jo naročil kot kakšno poštno pošiljko. Ko prvič v živo vidi Ado, je zadovoljen z novo pridobitvijo, a ko vidi klavir, naroči, naj se ga posadka znebi, saj mu predstavlja preveliko breme. Klavir, ki je za nemo Ado glavno sredstvo izražanja, pristane pri sosedu Bainesu. Medtem ko Ada obiskuje Bainesa in mu nudi klavirske lekcije, se sosed in nema pianistka predata strastni aferi. Ko njen soprog izve za afero, postane nasilen.

Mlada, lepa in zadržana Séverine se poroči s pariškim zdravnikom Pierrom. V zakonu je dobro preskrbljena, a jo vse skupaj dolgočasi, mož pa je pogosto odsoten. Življenje si popestri z erotičnimi fantazijami. Nekega dne pa je te ne zadovoljijo več. Séverine se odloči za radikalno potezo in vkoraka v bordel. Tam postane lepotica dneva, ki ob popoldnevih uresničuje tudi svoje najbolj divje in groteskne fantazije.