14 let pozneje Borat ostaja isti. Še naprej se požvižga na pravila spodobnosti, še vedno je stereotipen vzhodnjak košatih brk in cenene sive obleke, ki pod pretvezo otroške naivnosti ne varčuje z neokusnimi šalami in predsodki. Še vedno je antisemit, šovinist in kseonofob, nadaljevanje dogodivščin fiktivnega kazahstanskega novinarja pa ima še naprej enak format. Pod pretvezo neizobraženega, neotesanega tujca Američane postavlja v neprijetne situacije in iz njih izvablja primitivne reakcije. Borat tudi leta 2020 razgalja površinske vrednote, le da tokrat s pomočjo hčerke Tutar. A v vmesnem času se je marsikaj spremenilo, meje dobrega okusa so drugačne.