Film se dogaja leta 1907, v kostumskih časih, v premožni, aristoktratski uppsalski družini, okej, bolj dinastiji, Fanny (Pernilla Alwin) in Alexander (Bertil Guve) pa sta 10-letni brat in 8-letna sestra, ki se kopljeta v relativno liberalni, četudi afektirani idili razširjene, epske družine, dokler njunega očeta (Allan Edwall), gledališkega impresarija in igralca, ne pokoplje infarkt in dokler se njuna mati (Ewa Froling), gledališka zvezdnica, ne poroči s strogim, puritanskim, sadističnim pastorjem (Jan Malmsjö), ki prebudi strahove in duhove, sram in molk, krike in šepetanja, hudičeva očesa in deviške vrelce, kačja jajca in divje jagode, sedme pečate in prizore iz zakonskega življenja. Pastor je mizantropska pošast, ki bi oba otroka najraje izstradal in ki ustvari srhljivo, tesnobno, senzualno, ekscesno, introspektivno, pravljično klimo, v kateri bi v Bergmana zrasel vsak otrok, celo Bog – z blazno tremo.

17-letna Geneviève in njena mati vodita butik z dežniki v obalnem mestecu Cherbourg v Normandiji. Guy je mladi avtomehanik, ki skrbi za bolno teto. Geneviève in Guy se zaljubita in načrtujeta poroko kljub neodobravanju njene matere. Preden Guyja pošljejo v alžirsko vojno, si zaobljubita večno ljubezen. A med njegovo odsotnostjo Geneviève podvomi v njegovo ljubezen. Dvoriti ji začne premožni pariški draguljar Roland. V zakon z njim jo prepričuje tudi mati. Geneviève popusti pritiskom in se poroči z Rolandom ter zapusti Cherbourg. Guy se vrne iz Alžirije in s pomočjo Madeleine sestavlja koščke razsutega življenja. Leta pozneje se Geneviève in Guy srečata na bencinski postaji, ki jo vodi Guy.