Zgodba govori o bančniku Andyju Dufresneju, ki je leta 1947 obsojen umora svoje žene in njenega ljubimca, zaradi česar se znajde v zaporu Shawshank State Prison, izmišljeni kaznilnici v Maineu. Kljub vsem težavam v krutem okolju zapora, ki ga vodi pokvarjeni nadzornik Samuel Norton, zaradi vztrajnosti ne obupa. Andy, ki vseskozi trdi, da je bil po krivem obsojen umora svoje žene, ohrani upanje s pomočjo svoje iznajdljivosti in sojetnika Ellisa Boyda Reddinga, z vzdevkom Red, s katerim postaneta prijatelja. Tako Andy ugotovi, da Red v zapor lahko pretihotapi tudi stvari, ki jih sicer ni moč dobiti in preko njega si priskrbi geološko kladivce, s katerim nato iz različnih kamnov izdeluje šahovske figure.

Fight Club ni le prispodoba o (samo)destruktivnem begu posameznika iz ujetosti potrošniškega nesmisla, temveč (tudi) parabola upora zoper nezmožnost poistovetenja s prvobitnim moškim/očetovskim principom — odraža se v sprevrženi percepciji psihosocialnih norm in nevrotični konfrontaciji ter boju (dobesedno "z golimi pestmi") s samim seboj. Dodajmo še patološke predstave o ljubezenski zvezi in vlogi ženske, metaforični upor maskuliniziranega segmenta potlačene moške dominantnosti, ki v ničemer ne najde prave identifikacije in opore, zato njegov dezorientirani razcepljeni um primanjkljaj kompenzira tako, da ustvarja namišljene alegorične osebnosti — ter izvrstno igralsko zasedbo (Edward Norton, Brad Pitt, Helena Bontham Carter) — pa dobimo enega najbolj izvirnih (in vplivnih) produktov ameriške literature in kinematografije zadnjih desetletij.

V obdobju vietnamske vojne spremljamo izkušnje J.T. Davisa »Jokerja« od rekruta do marinca, novinarja v Vietnamu. Narednik Hartman s svojim krutim pristopom načrtno uničuje samozavest in psiho mladih rekrutov, ter jih tako preoblikuje v marince, kakršne ameriška vojska potrebuje. V drugem delu zgodbe spremljamo Jokerja, ki se vključi v bitko, čeprav je njegova naloga novinarskega značaja.

O heroinu z ljubeznijo. "Izberite življenje. Izberite službo. Izberite kariero. Izberite družino. Izberite prekleto velik televizor. Izberite pralne stroje, avtomobile, CD predvajalnike in električne odpirače za konzerve. Izberite dobro zdravje, nizko raven holesterola in zobozdravstveno zavarovanje ... A zakaj bi jaz naredil kaj takega? Izbral sem, da ne izberem življenja. Izbral sem nekaj drugega. In zakaj? Brez razloga. Le kdo potrebuje razlog, če ima heroin?" Mark Renton (Ewan McGregor) je junak kultnega romana Irvina Welsha in po njem posnetega filma; zasvojenec z mamili po lastni izbiri, ki se skupaj s svojimi "prijatelji" Spudom, Sick Boyem, Tommyjem in sociopatom Begbiejem vdaja heroinski omami. Njihov upor zoper vrednote "normalne" družbe je čudaški in samouničevalen, a v njem blaženo uživajo – ne vedoč, da se bliža neizogibnemu koncu. Renton se slednjič odloči opustiti heroinsko zasvojenost, toda ali mu lahko "normalno" življenje ponudi enak odmerek vznemirljivosti?

V času Velike depresije se Tom Joad vrača iz zapora k svoji družini v Oklahomi, a pričakajo ga gole stene zapuščene hiše. Njegovi domači so kot mnogi ostali kmetje izgubili lastništvo nad zemljo in ko jih Tom najde, se pripravljajo na selitev v Kalifornijo, od koder prihajajo spodbudne novice o blaginji in delu na plantažah in vinogradih. Tom se jim pridruži na poti, a kmalu postane jasno, da Joadovi še zdaleč niso edini, ki si obetajo boljše življenje na zahodu. Ena najslavnejših filmskih adaptacij Steinbeckovega dela, ki odlično povzame vzdušje časa, množičnih selitev in obupa, ki spodbudi upor preziranih.

Virginia Wolf (Kidman) se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Trideset let pozneje njeno knjigo v Kaliforniji bere Laura Brown (Moore), med tem ko s sinom pripravlja rojstnodnevno torto za moža. V zgodbi najde toliko pomembnih odkritij, da se odloči končati svoje življenje. Clarissa Vaughan (Streep), sodobna različica Virginijine Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yorku in ljubi svojega prijatelja Richarda (Harris), sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Tri ženske niso povezane le s paralelami usode, podobnimi občutki in pogledi na življenje, temveč tudi z načinom spoprijemanja z življenjem, žalostjo, depresijo, pripravljenostjo na boj, pa tudi s tiho željo po končanju vsega. Zdi se, kot da bi se njihove poti nenehno prepletale, da bi se na koncu združile v presenetljiv, nadčuten trenutek skupnega spoznanja.

V tej viharni noči udari strela v grad in ga razkolje od vrha do tal in naredi ognjeno brezno. Takšen je začetek Ronjinega življenja med dvanajstimi razbojniki v očetovi tolpi. Ronja je edini otrok v očetovem gradu in je tudi njegova ljubljenka. Starši ji dajejo veliko svobode. Začne odkrivati lepote gozdov, ki obkrožajo grad, reke, slapove, živali in skrivnostne zlobne škrate in gozdnice. Sovražna razbojniška tolpa s poglavarjem Borkom se vseli v severni del razklanega mattisovega gradu. Ta ima sina Birka, ki je Ronjin vrstnik. Kljub sovraštvu med tolpama se Ronja in Birk spoprijateljita. Ko Ronjin oče Mattis izve za njuno prijateljstvo, noče več slišati za svojo hči. Ronja in Birk se zato odselita v Medvedjo jamo. Tam preživita čudovito poletje, polno drobnih pustolovščin. Nekega jesenskega dne, ko se je že ohladilo, Ronja pri izviru sreča svojega skrušenega in nesrečnega očeta, ki se je zdaj pripravljen se je sprijazniti z njenim prijateljstvom z Birkom. ...